Hi pookies 🥰:ribbon::heartpulse:
zdej sm se spravila spet pisat zgodbo, mela bo pa 10 delov in upam da vam bo všeč ꒰⁠⑅⁠ᵕ⁠༚⁠ᵕ⁠꒱⁠˖⁠♡


1. del – Skrivnosti malega mesta

Lana je bila prepričana, da je začela novo poglavje v življenju. Ko se je preselila v majhno mestece Ravenshollow, je želela le mir. Veliko mesto jo je dušilo, preteklost je želela pustiti za seboj. Kupila je majhno hišo ob robu mesta, sprejela službo v lokalni knjigarni in poskušala pozabiti vse, kar je pustila za sabo. Toda v Ravenshollowu ni bilo vse tako odilično, kot se je zdelo na prvi pogled. Ljudje so jo gledali nekoliko sumničavo, kot da je vsiljivka, in večkrat je ujela šepetanja za svojim hrbtom. Kljub temu se je trudila vključiti. Prvi, ki ji je izkazal prijaznost, je bil Adrian – visok, temnolas moški, ki je delal kot novinar v lokalnem časopisu. Bil je očarljiv, a nekaj v njegovih očeh je bilo… drugačno. Kot da je nosil breme, o katerem ni želel govoriti. Spoprijateljila sta se, a Lana ni mogla prezreti njegove previdnosti, kot da pred njo nekaj skriva.
Nekega večera je v knjigarni ostala dlje kot običajno. Ko je zaklepala vrata, je začutila, da jo nekdo opazuje. Pogledala je po prazni ulici, a ni videla nikogar. Srce ji je razbijalo, a si je rekla, da si le domišlja.
Ko se je vrnila domov, jo je pričakalo presenečenje – na njenem pragu je ležala rdeča vrtnica. Nobenega sporočila, ničesar. Samo cvet, ki je bil videti sveže odrezan. Nekaj v njej je vzbudilo nelagodje. Naslednje jutro je v lokalnih novicah prebrala nekaj, kar jo je prestrašilo – mlada ženska iz mesta je izginila. Brez sledu. Ljudje so govorili, da to ni prvič. Pred dvema mesecema je izginila še ena, pred pol leta prav tako. Vedno ženske, vedno brez kakršnegakoli sledi ali osumljenca.Lana je imela slab občutek.
Tisto popoldne je srečala Adriana na kavi. Bil je videti vznemirjen. "Pazi nase," ji je rekel tiho. "To mesto ni tako nedolžno, kot si misliš." Lana ga je pogledala naravnost v oči. "Kaj veš?"
Adrian je okleval. Nato pa je rekel nekaj, kar jo je zamrazilo do kosti.

"Vse ženske, ki so izginile… vse so bile videne z istim moškim tik preden so izginile."
"Kom?"
Adrian se je nagnil bližje in zašepetal eno ime. Ime, ki ga ni pričakovala.


"Mano."