Ikona Ikona Ikona Ikona
pepca oblacek

značka Pisalnica: Čas brez sonca 8. del

Čas brez sonca 8. del

8
*b*7. poglavje- Geto*b*
*i*"Sanjam, da bi rodila otroka, ki bi vprašal: Mama, kaj je bila vojna?" - Eve Merriam*i*

Vožnja je trajala in trajala in kar ni je hotelo biti konca. Spal sem in se zbujal, pa zopet zaspal nazaj,… To je bilo edino kar sem počel. Kaj pa mi je preostalo drugega? Sedenje na enem in istem mestu, poslušanje ljudi, ki so se gnetli ob meni, dihanje umazanega zraka,… Vse to me je utrujalo, hkrati pa spominjalo na to, da nismo več svobodni, da je vojna in da se vozimo neznano kam. Samo s spanjem sem lahko ubežal vsem tem občutkom.

Med potjo smo imeli več postankov. Toda ne za nas. Za vojake in voznika kombija. Zdelo se je, kakor, da jim je za nas vseeno. Zakaj? Samo nič vredni Judje smo bili.


Slednjič smo se le ustavili. Ob sunkovitem zaviranju, mi je glava omahnila naprej in moral sem se prijeti dečka, ki je sedel pred mano, da nisem zgrmel na tla. Sprva sem mislil, da gre za še en postanek, toda ko so se vrata kombija odprla in sem po nekaj dneh spet zagledal sončne žarke, mi je zastalo srce. Prispeli smo.

»Vsi ven!« smo zaslišali glas vojaka in počasi so se ljudje, eden za drugim, začeli premikati iz kombija. Slišalo se je pridušeno mrmranje, ki je postajalo vse glasnejše. Ljudje, ki so se prebili na prostost so vzklikali od veselja, sam pa sem nepotrpežljivo čakal, da se bom čez vrata prerinil tudi sam.
Ko sem le prispel do vrat in stopil iz temnega kombija me je oslepila močna sončna svetloba in potreboval sem nekaj časa, da sem se privadil nanjo. Omotično sem se prestopal iz noge na nogo, ter se poskušal čim bolj pretegniti. Nato sem se ozrl okrog sebe.

Stali smo na betonskem dovozu. Desno od njega je stala ogromna ograja, ki se je dvigala visoko v nebo. Za njo so se videli sivi obrisi cest in hiš, ki so stale ena ob drugi, nad vhodom pa je stal napis: Geto.
Na naši levi se je razprostiral ogromen travnik, za njim pa je stal zelen gozd. Sončni žarki so božali veje dreves in prijetna sapica je mršila travo. Iz ust se mi je izvil vzdih navdušenja. Kako sem pogrešal zelenje, travo, rože in živali. Noge so me kar same povlekle k raju, ki je stal pred mano in malo je manjkalo pa bi kar stekel tja.


»Kam pa greš mali?« Na svoji rami sem začutil mrzlo dlan, ki me je potegnila k sebi. Obrnil sem se in pred sabo zagledal vojaka, ki je iz pod mrkega čela zrl vame.
»Si slišal kaj sem te vprašal?« je zasikal. »Kam greš?«
»Jaz… Amm… Jaz…« Besede mi niso šle iz jezika in noge so mi kolebale. Vojak me sploh ni poslušal do konca. Potegnil me je za seboj in me porinil v skupino ljudi, ki so se drenjali pred kombijem. Opotekel sem se in skoraj padel na tla.
»Da mi ne poskušaš več uiti, kreten!« je še dodal ter odšel.
Preplašeno sem gledal za njim, srce pa mi je divje utripalo. Nisem hotel uiti. Ne. Hotel sem le nazaj med zelene livade, prisluhniti pticam in šumenju dreves. Je bilo s tem kaj narobe?

Začel sem se prebijati med množico ter iskati očeta in mater. Ko sem ju našel sem stekel k njima in se jima privil v objem. Začel sem jokati.
»Zakaj mora biti tako?« sem hlipajoče izdavil. »Zakaj nismo smeli ostati doma? Kaj je narobe s tem, da smo Judje?« Solze so mi v potokih lile po licih in še močneje sem se stisnil k njima. Ne mama, ne oče nista odgovorila na moja vprašanja. Samo spogledala sta se in zajokala z mano.



»Ime in priimek?« je vprašal zdolgočasen moški, ki je sedel pred vhodom.
»Filipe, Nicole in Brayan Brenker,« je kar se da dostojanstveno odgovoril oče, ki je stal pred njim. Midva z mamo sva stala za njegovim hrbtom ter se radovedno ozirala naokrog.
Moški si je naša imena zapisal v ogromen zvezek nato pa zamomljal: »Koliba 98.« »Prosim?« je vprašal oče. Moški je zavil z očmi in še enkrat ponovil izgovorjeno, nato pa nas je eden od vojakov, ki je stal pred vhodom porinil naprej.


Znašli smo se pred labirintom sivih hiš in cest, ki so vodile med njimi. Vse je bilo natlačeno in natrpano skupaj, da je dajalo občutek utesnjenosti in omejenosti. Hiše so bile sivo prebarvane, narejene iz gline. Okna so bila majhna, prekrivalo pa jih je tanko steklo, ki ga po nekod sploh ni bilo več.
Po ulicah so hodili ljudje. Žalostnih obrazov so zrli v tla in med sabo niso spregovorili niti besede. Na koncu ene od ulic sem videl nekaj otrok, ki so brcali žogo iz blaga, toda brez pravega veselja v očeh. Vse je bilo tiho, pusto in prazno.

Zavzdihnil sem. Nisem mogel prenašati te žalosti, ki je vela iz vsakega kotička. Hotel sem pobegniti. Stran od vseh bridkosti, ki jih je bilo čutiti iz za zidov hiš. Stran od vseh bolečin, ki so preplavljale človeška srca. Stran. Samo stran. Toda to je bilo nemogoče.
Povsod okrog Geta se je razprostirala visoka ograja iz bodeče žice, ki bi jo bilo nemogoče preplezati. Visoki stražarski stolpi so bdeli nad okolico, postavljeni ob vhodu v geto, nad vhodom pa so stale nacistične zastave. Povsod okrog so hodili stražarji, ki so nas opazovali iz pod mrkega čela. Bilo je nemogoče uiti.

»Torej…« je po nekaj minutah tišine, s tesnobnim glasom začela mama. »Kam sedaj?«
»Mož nam je rekel naj gremo v kolibo 98… Toda kako…«
Prekinil sem očeta. »Poglejta,« sem dejal in pokazal na eno od kolib. »Vsaka je označena s številko.« »Prav, potem pa pojdimo iskat številko 98,« je zavzdihnila mati. In tako smo se odpravili po blodnjaku ulic, da bi našli svoj novi dom.
 

Odgovori:

Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:sob::sob: dobr a mooorš :tired_face:
dej bogi fantek :( ne zasluži si tega, nihče si ne.... ampak tisti citat :(
drugače mislim da se ničvredni piše skupaj
tretji odstavek, *i*ob sunkovitem zaviranju*i* - tu ni treba vejice semizdi
šesti odstavek, *i*kam pa greš*i* *b*,*b* *i*mali*i* tu pa ja
aja joooj bogi brayan, sam otroštvo bi rad užival.... upamupamupam da preživi... čeprav bo mel travme do konc lajfa ._.
krasno opisuješ:sob:
komaj čakam naslednji del<33
2
 
Awcii, hvalaa tii ❤️❤️❤️
Aha, hvala za use popravke. Hah izgleda da (za razliko od zadnic) danes ni moj dan za vejce hahah. Drgac pa hvala hvala hvala za usee. <333
Sj res, se za klepet sm rekla, da ti bom povedala. Mybi u tork ob 15.00? Ce ne pa se ti povj kdaj loh, pa se probam uskladit.

Lpo se mejj💋
 
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nee, kok žalostno :sob::sob::sob:, pa un citat zgoraj:sob:
Izpod se piše skupaj, to je pa tudi edina pripomba ki jo imam.
1
 
Hvala tut tebb za pohvale in tale popravk. ❤️❤️❤️
 
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kako je to žalostnoo :sob:
Srce parajoče. Ne morem verjet, da se je to dobesedno dogajalo. Pač ne. How? Kako za Božjo voljo pa ravnajo s temi ljudmiii. Tega se ne dela. Pač oni so imeli kamne, ne src. -_-
Nobene svobode, nobenih pravic, ničesar. Brezupno. Čeprav zdajle molim, da bodo preživeli...
Zdaj pa sem našla nekaj napakic, ampak tako, na splošno pišeš mega. Pač perfect alla perfect <3
V prvem odstavku: ...edino kar... - vejica med 'edino' in 'kar'.
Drugi odstavek - nič vredni se piše skupaj.
Tretji odstavek - za 'zaviranju' ni vejice.
Šesti odstavek - 'iz pod' se tudi piše skupaj.
Deseti odstavek - 'iz za' prav tako skupaj ;) Konec istega odstavka je še en 'iz pod', ki se piše skupaj.
Mislim, da je to vse... res si med najboljšimi pisateljicami na Pilu ever <3
Sophie Donna
1
 
Hvalaaa za tok lep komentar (ze spett). Se posebej zadnji stavek... Awcc hvala tii (upam, da se zavedas da mednje spadas tudi ti :)) ❤️❤️❤️
Ahh vemm napake, napake, napake... Pri temle delu sem se jim spet malo manj posvetila... Ampak ja, hvala za opozorila haha. :)

Lepo se mejj <333

13L
 
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
žalostno:sob:
ampak zelo dobro pošeš:grinning:
1
 
Hvalaa ❤️
 
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
*brez besed*

*jok*

*še kr brez besed*
1
 
<333
Hvalaa
(pa ne jokat noo) ❤️
 

Moj odgovor:

Vsebina odgovora:
Vzdevek:
Sporočilo pred pošiljanjem še enkrat preberi in premisli, kako bi se ti počutil, če bi ga prejel.

Pisalnica


Objava:

en interesing mojga tedna

Ogledov: 32 Odgovorov: 3
 
3
Objava:

JAZ IN TI 1. del

Ogledov: 24 Odgovorov: 1
 
0
Objava:

SVOBODA 3. del

Ogledov: 19 Odgovorov: 0
 
1
Objava:

Knjižna pustolovščina (2.0) 8. del

Ogledov: 21 Odgovorov: 0
 
1
Objava:

Ljubezen in zločin 1. del

Ogledov: 56 Odgovorov: 2
 
8
Kvasezdjdogaja potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica

Bolečina u trebuhu?

okej torej danes me je pred neki cajta zelo zacel boleti spodnji del trebuha (nekako na tak močan in oster način ko te boli ko maš menstruacijo torej krče samo da huje.....ampak jaz je nimam zdej tko da ni od tega) in sm mislna da bo nehalo ampak me še vedno sploh ko hodim me v spodnjem delu trebuha ob straneh ful boli. in fora je da js ful malo pijem usi pravijo da res premau pijem in me je zdej strah da mam ledvične kamne a je to možno??? v kolikor ga mam kaj nej nrdim...aja moji starši že vejo o teh bolecinah ampak ne vejo od česa bi bilo ( tudi oni niso izklucili moznosti ledvicnega kamna) res rabim pomoccc pliss kr me je strah.
 

Vpiši se


Nov uporabnik | Pozabljeno geslo

Vprašanje

Kako ti je všeč rubrika Glasba?
Zelo.
(232)
Mi je všeč, vendar se vsebine malo ponavljajo
(134)
Srednje.
(109)
Ni mi všeč.
(64)
Na sploh me glasba ne zanima preveč.
(44)

POIŠČI PILOVCA/KO

Pogosta vprašanja

Iščeš odgovore na vprašanja, kot so "Kako se naročim na revijo Pil?", "Kako se registrirati?", Kakšna so pravila obnašanja na Pilovi spletni strani?" in "Kam vnesem naročniško številko?" Klikni na spodnji gumb in najdi odgovore!

Oglas

Zadnji odgovori

wow. zlo dober ste nardil bravo!!!!!
 
em zdravo oprosti sam jz ne razumem- ka ...
 
cvvly
prva v tretji vrsti
 
Juuuuuuviiiii
zakaj da f* k sem to bral. noben še ne ve ...
 
vse knjige harry potter pa harry potter filmi. ...
 
jaz sem se registrirala tam nekje poleti ...
 
Najinega prijateljstva je konec...
 
vauuu kako lepo opisuješ vse zaplete, res ...
 
nvm a se stejem kot stara.. honestly nevem ...
 
klavir, mačka
 
meni je ženska težja, moško že znam, žensko ...
 
čista resnica? :thinking::thinking::thinking: Vedno ...