Živijo!
Ker me je kwiNZ prosila da naj zgodbo objavljam večkrat jo bom objavila danes.
------‐‐--------------------------------------------------------------------------------
Hitela sem in hitela in končno prišla do parka. Pogledala sem po celem parku a tam ni bilo skoraj nikogar ki bi bil približno mojih let. Po dolgem iskanju sem se usedla na tla. Vzela sem si čas za premislek. Po dolgem premišljevanju sem na glas zakričala "kje si!?" Za mano se je nekdo oglasil "iščeš mene?" obrnila sem se in zagledala fanta srednje postave z razmršenimi lasmi. V rokah je vrtel ključe in se hudomušno smehljal. Odgovorila sem "nimam pojma! Nekdo mi je vrgel kamenček v vrat na katerem je bil listek... ššš umiri se" je pomirjujoče rekel "Niko je imel prav prav ve punce ste res zmešane" je rekel in se nasmehnil. "Kdo si ti in kdo je Niko" sem ga vprašala. Nič ni rekel le namignil mi je z roko naj mu sledim. Začelo se je že mračiti. Rekla sem mu "oprosti a moram oditi." Tekla sem domov kot nora. Ko sem prišla domov sem se zaklenila v sobo se ulegla v posteljo in zaspala.