Hejla!
Jajjj pa smo že na 15 delu! Upam da vam bo všeč! Ne bom več izgubljala besed gremo kar na zgodbo!
Luv u all
Ananas:pineapple:


Ko smo že vsi začeli razpuščati, sem se skoraj veselo pomaknila proti vratom, ko sem slišala profesorico Hamsley, ki je poklicala nekaj naših imen.
"Neyra, Mia, Anesa, Tjaša, Piper, Vinja..." je rekla z ostrim, vendar ne preveč grobim tonom. "Pridite v mojo pisarno ob sedmih zvečer. Imam nekaj, kar vam moram povedati."
Vse sem to slišala medtem ko sem se oblačila v svoje stvari, a njene besede so me zmedle. Običajno nas profesorica ni klicala izven običajnega urnika. Kaj bi lahko želela? Nekaj posebnega? Moralo biti pomembno.
"Joj, kaj pa zdaj," je zamrmrala Vinja, ko se je sprehodila mimo mene. "Verjetno nas bo spet grobo popravila za nekaj."
"Verjetno," sem odgovorila brez pravega zanosa, vendar sem v sebi čutila rahlo napetost. Tudi Anesa se je obrnila z rahlim nasmeškom, čeprav je bil ta viden le na trenutke, medtem ko je delala nekaj na telefonu.
Ob sedmih sem se oblekla v svoje trening oblačilo, ker sem se bala, da bomo spet imeli nekaj fizičnega dela, ampak nisem imela pojma, kaj naj pričakujem. Nisem imela nobenega občutka, zakaj nas je profesorica klicala v svojo pisarno. Zame ni bilo tako običajno, da bi nas klicala v izvenrednem času.
Ko sem prišla do njene pisarne, so bili tam že skoraj vsi tudi učenci iz drugih razredov. Med njimi tudi Zoe in Maya. Profesorica Hamsley nas je gledala z resnim pogledom, ko smo stopili v pisarno. Miza je bila prekrita z nekimi papirji in mapami. Bila je zbrana, osredotočena.
"Sedite," je rekla, ko je videla, da smo obdržali stoječe drže. Pokazala je na stole pred mizo, kjer smo se usedli.
"To, kar vam imam za povedati," je začela, "ni nekaj, kar bi hotela deliti z vsakomur. Vendar pa vem, da ste vsi trdo delali in si zaslužite priložnost za to. Mislila sem, da je čas, da vas pripravim na nekaj, kar prihaja."
Gledali smo jo, začudeni, vsak v svoji tišini.
"Hmm, kaj pa to pomeni?" je bila prva, ki je vprašala Maya, ko je opazila, da bo nekaj velikih sprememb.
Profesorica Hamsley je zavzdihnila, nato pa začela razlagati: "Verjetno ste že opazili, da bo v naslednjih mesecih prišlo do pomembnih tekmovanj, gostovanj in predstav. Toda, nekateri izmed vas bodo imeli priložnost, da se preizkusite v bolj zahtevnih nalogah. Boste med tistimi, ki bodo imeli več odgovornosti, več pritiska, ampak tudi več priložnosti."
"Kaj točno pomeni to za nas?" sem vprašala z nekaj negotovosti v glasu. Vse te spremembe in nenadne napetosti so me malo zmedle.
"Hmm, pomeni, da boste pripravljeni na izzive, ki bodo prišli, če boste samo vztrajali. Toda, enden izmed vas bo imel še bolj posebno nalogo, bolj osebno. Ne morem vam še povedati, kdo, ampak vi boste že kmalu izvedeli."
Gledali smo se, vsak z nekoliko prestrašenim izrazom na obrazu, a hkrati smo bili vsi pripravljeni na to, kar prihaja.
"Zdaj, če imate vprašanja, jih postavite," je dodala profesorica Hamsley, kot da bi nam dala priložnost, da se izrazimo. "Vendar pa naj vam povem še eno stvar: včasih je najbolje, da ste pripravljeni na vse. In, kar bo prišlo, boste morali sprejeti. To ni lahka pot, vendar boste vedeli, zakaj ste tukaj."
Za nekaj trenutkov je bilo popolno tiho. Nobeden izmed nas ni imel besed, a zavedali smo se, da nas čaka nekaj resnega. Tega ne bo nihče pozabil.