Pisalnica
5. POGLAVJE – Kdo?
Kdo prav za prav je Adrian Wilson?
»Najboljši plesalec,« bi rekla moja prijateljica Elysa.
»Ja, še kar v redu je.« Imaš tri poskuse, da ugotoviš kdo je bil to. Seveda; Sarah, kdo pa drug.
»A ni to tisti, v katerega je vsa nižja stopnja, vključno z madame Amelie zatrapana?« No, ja. Carol bi lahko dali odločen ja.
Adrian Wilson – zanj bi lahko rekli – odličen plesalec, ki se lahko vsakomur prikupi. Ali je čudno, da je meni samo normalen človek, ki se poliva s parfumom. Ali je čudno, da se meni zdi samo nekdo, ki smrdi po parfumu in me spominja na spečenega piščanca? No, verjetno ni (upam no).
»Joj, pa saj to ni res,« je rekla Elysa. »Od kdaj imamo me to čast, da ga vidimo?« vpraša.
»Saj ni nič posebnega,« je rekla Sarah. No, tokrat bi se še jaz strinjala z njo.
»No, no, dekleta, umirite se. Danes bomo vadile koreografijo za božični nastop,.« Je rekla učiteljica Amelie. Carol si je oddahnila, a njeno veselje ni trajalo dolgo. »KO pride Wilson. Še prej pa obrati.« Kot bi vedela madame, je Carol že ob misli na to postalo slabo, zato je še pred prihodom Adriana odšla domov.
»No, poglejte jo,« je rekla Sarah v preoblačilnici, saj nas je madame Amelie poslala na odmor. »Kako bo na nastopu zdržala?« reče. No, strinjala sem se, da bo morala narediti nekaj baletnih obratov, a tako hudo pa spet ni bilo, zato sem Carol branila.
»Sarah, pomisli no, še leto nazaj si bila ti čisto iz sebe, ko je madame izjavila, da bomo za velikonočni nastop na Dunaju plesale piruete!« sem rekla. Sarah se je namrdila in odkorakala v dvorano ter zavijala z očmi kot kakšna zmešana kokoš. Tudi ostale smo počasi odhitele za njo, saj je v dvorano že prišel Adrian.
Ko smo prišle, je poleg njega stala madame, ki se je topila že ob pogledu nanj.
»Dekleta, postavite se na mesta in začnite z vajo, ko boste končale bom prižgala glasbo, potem pa bo Wilson k koreografiji dodal še nekaj svojih zamisli.«
Ko smo končale tudi s plesom ob glasbi, smo se lotile Wilsonovih zamisli. Nekatere so bile kar zapletene, a moram priznati, da je bil prijazen, ko nam jih je pomagal izvesti. Baletna ura je minila kot bi mignil.
V preoblačilnici smo se še nekaj časa pogovarjale o koreografiji, potem pa odpravile domov.
Ko sem stopila skozi vrata baletne šole me je oster jesenski mraz zavil v objem hlada. Takrat pa sem zagledala babico. Christie Clawer.
Kdo prav za prav je Adrian Wilson?
»Najboljši plesalec,« bi rekla moja prijateljica Elysa.
»Ja, še kar v redu je.« Imaš tri poskuse, da ugotoviš kdo je bil to. Seveda; Sarah, kdo pa drug.
»A ni to tisti, v katerega je vsa nižja stopnja, vključno z madame Amelie zatrapana?« No, ja. Carol bi lahko dali odločen ja.
Adrian Wilson – zanj bi lahko rekli – odličen plesalec, ki se lahko vsakomur prikupi. Ali je čudno, da je meni samo normalen človek, ki se poliva s parfumom. Ali je čudno, da se meni zdi samo nekdo, ki smrdi po parfumu in me spominja na spečenega piščanca? No, verjetno ni (upam no).
»Joj, pa saj to ni res,« je rekla Elysa. »Od kdaj imamo me to čast, da ga vidimo?« vpraša.
»Saj ni nič posebnega,« je rekla Sarah. No, tokrat bi se še jaz strinjala z njo.
»No, no, dekleta, umirite se. Danes bomo vadile koreografijo za božični nastop,.« Je rekla učiteljica Amelie. Carol si je oddahnila, a njeno veselje ni trajalo dolgo. »KO pride Wilson. Še prej pa obrati.« Kot bi vedela madame, je Carol že ob misli na to postalo slabo, zato je še pred prihodom Adriana odšla domov.
»No, poglejte jo,« je rekla Sarah v preoblačilnici, saj nas je madame Amelie poslala na odmor. »Kako bo na nastopu zdržala?« reče. No, strinjala sem se, da bo morala narediti nekaj baletnih obratov, a tako hudo pa spet ni bilo, zato sem Carol branila.
»Sarah, pomisli no, še leto nazaj si bila ti čisto iz sebe, ko je madame izjavila, da bomo za velikonočni nastop na Dunaju plesale piruete!« sem rekla. Sarah se je namrdila in odkorakala v dvorano ter zavijala z očmi kot kakšna zmešana kokoš. Tudi ostale smo počasi odhitele za njo, saj je v dvorano že prišel Adrian.
Ko smo prišle, je poleg njega stala madame, ki se je topila že ob pogledu nanj.
»Dekleta, postavite se na mesta in začnite z vajo, ko boste končale bom prižgala glasbo, potem pa bo Wilson k koreografiji dodal še nekaj svojih zamisli.«
Ko smo končale tudi s plesom ob glasbi, smo se lotile Wilsonovih zamisli. Nekatere so bile kar zapletene, a moram priznati, da je bil prijazen, ko nam jih je pomagal izvesti. Baletna ura je minila kot bi mignil.
V preoblačilnici smo se še nekaj časa pogovarjale o koreografiji, potem pa odpravile domov.
Ko sem stopila skozi vrata baletne šole me je oster jesenski mraz zavil v objem hlada. Takrat pa sem zagledala babico. Christie Clawer.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo!
Ne vem, če sem že komentirala katerega od prejšnjih delov zgodbe, ampak tega preprosto MORAM.
Zgodba je čudovita, oddaja toplino, dobro voljo in imam občutek, da se spoznaš na balet.
Res je osupljivo, piseš brez pravopisnih napak in pač wow.
Na nek način se mi zdi zgodba podobna zbirki Baletni copatki, če mogoče poznaš, ampak po drugi strani je tvoj stil pisanja edinstven in perfekten, kar povzroči, da je edina primerjava, ki jo premorem, tema - balet.
Se že veselim naslednjega dela <3
Sophie Donna
Ne vem, če sem že komentirala katerega od prejšnjih delov zgodbe, ampak tega preprosto MORAM.
Zgodba je čudovita, oddaja toplino, dobro voljo in imam občutek, da se spoznaš na balet.
Res je osupljivo, piseš brez pravopisnih napak in pač wow.
Na nek način se mi zdi zgodba podobna zbirki Baletni copatki, če mogoče poznaš, ampak po drugi strani je tvoj stil pisanja edinstven in perfekten, kar povzroči, da je edina primerjava, ki jo premorem, tema - balet.
Se že veselim naslednjega dela <3
Sophie Donna
0
Ta komentar mi je pa res polepšal dan! Res ti hvala! Ja, sem prebrala zbirko baletni copatki in mi je bila zelo všeč! Še enkrat najlepša hvala!!! <333
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
