Kaj bolje na slabo jutro kot matematika.
Doroteji ta nikoli ni delala težav, vendar se tokrat sploh ni mogla zbrati. Misli so ji kar naprej uhajale od številk in tudi pogleda ni mogla zadržati na listu papirja, zato je prosila, če gre lahko na stranišče.
Ko se je zagledala v ogledalu je opazila, da se poti. Odprla je pipo in si z mrzlo vodo umila obraz. Z rokami je zgrabila rob lijaka, saj je imela občutek, da bo omedlela. Trebuh se ji je obračal.
Kako to mislijo, da ne vejo kaj je božič? Saj praznik ne more kar tako izginiti čez noč? Sploh ni oprijemljiv!
Postala je jezna. Ni vedela na koga, samo bila je. Ne morejo se kar tako igrati z njo.
*i*Ampak kdo so 'oni'?*i* je razmišljala na poti v razred.
Misel na božič ji je zasegla možgane tudi med drugo uro, slovenščino.
Opazila je neko odsotnost. Kje so vse lučke? Pa smrekica? Svečke? Pri najbolj živahni učiteljici ni bilo okraskov, za katere bi prisegla, da so bili tam še prejšnji dan. Zidovi so se začeli vrteti okoli nje.
Paničari. Zaprla je oči in dihala. To ji je po navadi pomagalo. Tudi tokrat ji je, ampak je bila učilnica enako neokrašena kot prej. To postaja resno.
Po malici sta jo poiskala Alja in Sabrina.
»Si bolje?« jo je zaskrbljeno vprašala Sabrina. Očitno ji je Alja povedala, o čem sta govorili.
»Ti izgleda bolje?« jo je zavrnila rjavolaska in se obrnila k Doroteji, »Se tudi drugače slabo počutiš? Deluješ…. Saj ne vem. Zaskrbljeno? Paranoično?«
»Na robu?« je ponudila Doroteja, »Ker tako se počutim.«
Alja jo je sočutno pogledala.
»Čakaj.« Misel ji je prestrelila možgane. »Čakaj, čakaj, imam dokaz!« je izvlekla telefon iz torbe, »IMAM DOKAZ!«
Odprla je Spotify in nestrpno čakala, da se naloži. Opazila je, da se ji tresejo roke. To bo pokazalo, če je…
Kliknila je na playlist, ki ga je poimenovala *i*xmas music*i*.
»Tukaj, tukaj!« Kliknila je na predogled pesmi in…
Kaj.
Kaj je to.
KAJ JE TO?!?!
Prva pesem se je imenovala *i*White Winter*i*. Sledila ji je *i*All I Want For Birthday Is You*i*.
»Ne, kaj-«
Podrsala je nižje. *i*Under My Pretty Tree*i*, *i*Feliz Cumpleanos*i*, *i*Rockin' Around the Fireplace*i*, *i*Someone Tell Me*i*…
Čutila je, kako ji je razum drsel skozi prste.
»Ne razumem, kaj-« Polovično se je zavedala, da so se učenci začeli zbirati okoli njih.
»Vem, kako zvenim, ampak prisežem… prisežem, da-« izgubila je besede. Kaj naj sploh reče?
»Učiteljica za fiziko! Piše se Božič. Nina Božič,« je poskusila.
Alja je zmajala z glavo: »Tisto je Nina Bračič.«
»Ne?! Ne more si kar tako spremeniti priimka! Piše se Božič in božič obstaja in danes je božič in-«
Alja jo je objela. »Saj bo v redu.«
»Kaj bo v redu?!« se ji je iztrgala. »Globalnega praznika ni več! In nihče ne ve, da je sploh kdaj bil! Najbrž zvenim noro, morda tudi sem, ampak kako bi se ti počutila?! Najboljšega praznika med prazniki ni več! In ne vem… Ampak ni ga več! NI. GA. VEČ!!«
Sabrina je stopila korak nazaj. Najbrž je izgledala mentalno.
Počasi je izdihnila. »Samo… ne morem biti tu.« Alja jo je še vedno držala za roko, za kar ji je bila hvaležna, ampak trenutno mora stran. Celotna šola jo utesnjuje.
Zvonec je zazvonil konec odmora. Učenci so se razkropili.
»Se vidimo na kosilu, ja?« je odšla še Alja.
Ampak Doroteja ni mogla. Vsi mislijo, da se ji je zbledlo. Pobrala je torbo in šla v garderobo. Razmislila bo, kaj bo naredila. Domov ne more iti. Sprehodila se je do omaric na nasprotnem koncu, ki so postavljene tako, da delujejo kot ščit med tabo in kruto resničnostjo. Zavzdihnila je in se poknila na klopco.
»Doroteja?« zdrznila se je ob zvoku s svoje desne. Na klopci poleg nje je sedel fant s temno blond lasmi, ki ga prej ni niti opazila. Malo se ji je zdel znan…
»Kaj? Čakaj, ti si… Uroš, kajne?«
»Ja, to sem jaz. Kaj delaš tu? Nisem vedel, da špricaš. Imate kako ocenjevanje?«
O ne. Šprica. Na to je čisto pozabila. Ampak to zdaj ni pomembno, ker kam je izginil božič?!
»Ah, ja… Mimogrede, slučajno veš, kaj je božič?«
»Nimam pojma. Je to kaj iz kemije? Ravno to namreč špricam,« se je zasmejal.
»Tudi ti ne…« je zamrmrala. Kaj je sploh pričakovala?!
»Sem pa slišal za tisti tvoj… no, med odmorom. Si v redu?«
V redu. Kakšen butast koncept. Nič ni v redu in nikoli več ne bo, če ne-
»Uroš, si za to, da greva poiskat božič?«
⁓⁓⁓⁓
hejlaa!!
mislna sm to objavt učer pa sm pozabla...so here u go
upam da se mate lepo pa vas učitli ne prevč zasipajo z ocenjevanji :/
*b*note:*b* tiste pesmi zgori so: white christmas, all i want for christmas is you, under my xmas tree(od klemna slakonja kr dvomim d poznate hahahah), feliz navidad, rockin around the christmas tree, santa tell me
in gotta say da sm ful proud na to z imeni xD
well
lepo se mejte love uuuu<333
-hermi
Doroteji ta nikoli ni delala težav, vendar se tokrat sploh ni mogla zbrati. Misli so ji kar naprej uhajale od številk in tudi pogleda ni mogla zadržati na listu papirja, zato je prosila, če gre lahko na stranišče.
Ko se je zagledala v ogledalu je opazila, da se poti. Odprla je pipo in si z mrzlo vodo umila obraz. Z rokami je zgrabila rob lijaka, saj je imela občutek, da bo omedlela. Trebuh se ji je obračal.
Kako to mislijo, da ne vejo kaj je božič? Saj praznik ne more kar tako izginiti čez noč? Sploh ni oprijemljiv!
Postala je jezna. Ni vedela na koga, samo bila je. Ne morejo se kar tako igrati z njo.
*i*Ampak kdo so 'oni'?*i* je razmišljala na poti v razred.
Misel na božič ji je zasegla možgane tudi med drugo uro, slovenščino.
Opazila je neko odsotnost. Kje so vse lučke? Pa smrekica? Svečke? Pri najbolj živahni učiteljici ni bilo okraskov, za katere bi prisegla, da so bili tam še prejšnji dan. Zidovi so se začeli vrteti okoli nje.
Paničari. Zaprla je oči in dihala. To ji je po navadi pomagalo. Tudi tokrat ji je, ampak je bila učilnica enako neokrašena kot prej. To postaja resno.
Po malici sta jo poiskala Alja in Sabrina.
»Si bolje?« jo je zaskrbljeno vprašala Sabrina. Očitno ji je Alja povedala, o čem sta govorili.
»Ti izgleda bolje?« jo je zavrnila rjavolaska in se obrnila k Doroteji, »Se tudi drugače slabo počutiš? Deluješ…. Saj ne vem. Zaskrbljeno? Paranoično?«
»Na robu?« je ponudila Doroteja, »Ker tako se počutim.«
Alja jo je sočutno pogledala.
»Čakaj.« Misel ji je prestrelila možgane. »Čakaj, čakaj, imam dokaz!« je izvlekla telefon iz torbe, »IMAM DOKAZ!«
Odprla je Spotify in nestrpno čakala, da se naloži. Opazila je, da se ji tresejo roke. To bo pokazalo, če je…
Kliknila je na playlist, ki ga je poimenovala *i*xmas music*i*.
»Tukaj, tukaj!« Kliknila je na predogled pesmi in…
Kaj.
Kaj je to.
KAJ JE TO?!?!
Prva pesem se je imenovala *i*White Winter*i*. Sledila ji je *i*All I Want For Birthday Is You*i*.
»Ne, kaj-«
Podrsala je nižje. *i*Under My Pretty Tree*i*, *i*Feliz Cumpleanos*i*, *i*Rockin' Around the Fireplace*i*, *i*Someone Tell Me*i*…
Čutila je, kako ji je razum drsel skozi prste.
»Ne razumem, kaj-« Polovično se je zavedala, da so se učenci začeli zbirati okoli njih.
»Vem, kako zvenim, ampak prisežem… prisežem, da-« izgubila je besede. Kaj naj sploh reče?
»Učiteljica za fiziko! Piše se Božič. Nina Božič,« je poskusila.
Alja je zmajala z glavo: »Tisto je Nina Bračič.«
»Ne?! Ne more si kar tako spremeniti priimka! Piše se Božič in božič obstaja in danes je božič in-«
Alja jo je objela. »Saj bo v redu.«
»Kaj bo v redu?!« se ji je iztrgala. »Globalnega praznika ni več! In nihče ne ve, da je sploh kdaj bil! Najbrž zvenim noro, morda tudi sem, ampak kako bi se ti počutila?! Najboljšega praznika med prazniki ni več! In ne vem… Ampak ni ga več! NI. GA. VEČ!!«
Sabrina je stopila korak nazaj. Najbrž je izgledala mentalno.
Počasi je izdihnila. »Samo… ne morem biti tu.« Alja jo je še vedno držala za roko, za kar ji je bila hvaležna, ampak trenutno mora stran. Celotna šola jo utesnjuje.
Zvonec je zazvonil konec odmora. Učenci so se razkropili.
»Se vidimo na kosilu, ja?« je odšla še Alja.
Ampak Doroteja ni mogla. Vsi mislijo, da se ji je zbledlo. Pobrala je torbo in šla v garderobo. Razmislila bo, kaj bo naredila. Domov ne more iti. Sprehodila se je do omaric na nasprotnem koncu, ki so postavljene tako, da delujejo kot ščit med tabo in kruto resničnostjo. Zavzdihnila je in se poknila na klopco.
»Doroteja?« zdrznila se je ob zvoku s svoje desne. Na klopci poleg nje je sedel fant s temno blond lasmi, ki ga prej ni niti opazila. Malo se ji je zdel znan…
»Kaj? Čakaj, ti si… Uroš, kajne?«
»Ja, to sem jaz. Kaj delaš tu? Nisem vedel, da špricaš. Imate kako ocenjevanje?«
O ne. Šprica. Na to je čisto pozabila. Ampak to zdaj ni pomembno, ker kam je izginil božič?!
»Ah, ja… Mimogrede, slučajno veš, kaj je božič?«
»Nimam pojma. Je to kaj iz kemije? Ravno to namreč špricam,« se je zasmejal.
»Tudi ti ne…« je zamrmrala. Kaj je sploh pričakovala?!
»Sem pa slišal za tisti tvoj… no, med odmorom. Si v redu?«
V redu. Kakšen butast koncept. Nič ni v redu in nikoli več ne bo, če ne-
»Uroš, si za to, da greva poiskat božič?«
⁓⁓⁓⁓
hejlaa!!
mislna sm to objavt učer pa sm pozabla...so here u go
upam da se mate lepo pa vas učitli ne prevč zasipajo z ocenjevanji :/
*b*note:*b* tiste pesmi zgori so: white christmas, all i want for christmas is you, under my xmas tree(od klemna slakonja kr dvomim d poznate hahahah), feliz navidad, rockin around the christmas tree, santa tell me
in gotta say da sm ful proud na to z imeni xD
well
lepo se mejte love uuuu<333
-hermi
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
iii girll, ka pa je to?? kr nova zgodbaa (lol spregledala prvi del)?? obozujm tole idejoo, ful izvirna pa taka dost zabavna pa sproscena tema je. sploh me vem kko se izrazt ampak ja... pa Doroteja, lovam njeno ime <33 tvojih pisateljskih sposobnosti sploh ne bom komentirala, kr so itak vrhunske :)
lov ju, cim prej napis nou dell <333
lov ju, cim prej napis nou dell <333
1
jes jes nova zgodba😌
ahhh hvala tiiiii<333 ja gugl je pomagau ofc hahahahah
aawwww hvalaaaa😭<333
ahhh hvala tiiiii<333 ja gugl je pomagau ofc hahahahah
aawwww hvalaaaa😭<333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uroš, si za to, da greva poikat božič?
:joy:
lovam to pa celotna zgodba je amazing. btw sprememba naslovov božičnih pesmi je bla tko funny, še posebej feliz cumpleanos xD under my pretty tree xD haha ta zgodbs mi je ful všeč, ker doreteja dela tako paniko in vsi mislijo da je mal tresnjena v glavo.
dej noo rabm nov del pa upam da ni uroš v resnici evil grinch ki je vkradel božic
:joy:
lovam to pa celotna zgodba je amazing. btw sprememba naslovov božičnih pesmi je bla tko funny, še posebej feliz cumpleanos xD under my pretty tree xD haha ta zgodbs mi je ful všeč, ker doreteja dela tako paniko in vsi mislijo da je mal tresnjena v glavo.
dej noo rabm nov del pa upam da ni uroš v resnici evil grinch ki je vkradel božic
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojj,
sem prebrala tut prejšnji del in obadva sta super. Pač, res že ideja za zgodbo je dobra, pa tko super je, pač ni kej za dodat. Zdej je bla Sabrina tko kot njena prjatlca (Dorotejina), v prejšnjem delu pa se mi ni zdel tko. Ampak, vseeno, maš ogromen talent in naj te vsi ti komentarji in lajki spodbudijo, da bo nastal neki ful dobrega.
Pa zdej bo kar brez prjatelc šla iskat božič z nekim Urošem, mal čuden, očitno res ni okj. Pa ful dobre zamenjave za pesmi (naslovi), res dobro je izpadlo.
<33
lp, c:cookie:
sem prebrala tut prejšnji del in obadva sta super. Pač, res že ideja za zgodbo je dobra, pa tko super je, pač ni kej za dodat. Zdej je bla Sabrina tko kot njena prjatlca (Dorotejina), v prejšnjem delu pa se mi ni zdel tko. Ampak, vseeno, maš ogromen talent in naj te vsi ti komentarji in lajki spodbudijo, da bo nastal neki ful dobrega.
Pa zdej bo kar brez prjatelc šla iskat božič z nekim Urošem, mal čuden, očitno res ni okj. Pa ful dobre zamenjave za pesmi (naslovi), res dobro je izpadlo.
<33
lp, c:cookie:
1
hvala tiiii<33
ja mal....mal je na robu kokr je rekla :') ups hahaha
hvala tud za naslove haha<33
ja mal....mal je na robu kokr je rekla :') ups hahaha
hvala tud za naslove haha<33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super naslovi pesmi.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wowwwww aaa urossss prov vidm ju k bosta skpppo aghhhh wow moja nočna mora držim pesti da bo Dori usoel:sob::kissing_heart::heart:🥲 resss si talented ves?
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ooo novi dell <3 tale zgodba te kr potegne da jo enostavno morš prebrat in komi čakam na novi del :) pa naslovi od pesmi so ful nice, sploh all i want for birthday is you xD spremljamm :)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ej tto je fuuuul dobrro, res noro, a ti sploh ves kako dobro si spremenila naslove? komaj cakam da bos prava pisateljica:kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
All i want for Christmas is that to Christmas be!
0
Zradiran račun
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica