Hej!
Včeraj sem imela malo tak, slab dan. Saj ne, da je bilo danes veliko boljše, ampak v zgodbi se imejo veliko boljše. Uživajte!
***
Nina
Torek, 24. junij
»Torej, resnica ali izziv?«
»Izziv, kaj pa si mislil?« Sem nasmejano rekla in se predrzno nasmehnila Juretu. Nasmehnil se mi je. Spustil je pogled, ampak sem opazila, da je z levim očesom skrivno pogledal proti meni. Je bilo to mogoče spogledovanje?
Kristjan se je sklonil k njemu in mu nekaj prišepnil. Juretu se je obraz raztegnil v velik nasmešek. Ko se je Kristjan umakni se je še zasmejal. Pogledal me je in dejal: »Steči v vodo v spodnjem perilu. In to moraš 3-krat ponoviti.« Oh, drek.
Vse se ti lahko vrne. Torej, pomislite preden podate neprijetne izzive. In prav danes sem morala imeti najbolj grd modrc!
»Prav. Kar pred vsemi?« sem mu rekla in ga nedolžno in proseče gledala. Na obraz se mu je prikradel predrzen nasmešek in takoj sem vedela, da je z mano konec. Obraz mi je upadel in bilo je določeno. Pred vsemi moram v modrcu v vodo. Super.
Dvignila sem se in se obrnila, ter si slekla majico. Poravnala sem ramena in se nasmehnila. Odločila sem se. Če bom to naredila, bom naredila tako, da me bodo vsi videli in si to zapomnili. Zares zapomnili.
Majico sem položila na posteljo. Odpela sem si gumbe na hlačah in jih slekla. Obrnila sem se z dvignjeno glavo in ponosnim nasmeškom. S kotičkih očesa sem pogledala po sedečih. Fantje so gledali predvsem v moje prsi. Punce so se trudile, da ne bi gledale, ampak sem opazila, da so si skrivaj ogledovale moj trebuh in tanke noge. Seveda nisem spregledala Sabine, ki se je tolkla po glavi in se rahlo smehljala. Ko je dvignila pogled sem ji skomignila, potem pa nagovorila vse ostale v hiški: »Hočete šov? Dvignite svoje velike riti in pridite do jezera!« Hitro sem stopila do vrat in postala. Vsi so še vedno sedeli. »Resno sem mislila, sploh pa verjetno hočete dokaz.« Vsi so vstali in stopila sem skozi vrata.
Mrzel zrak mi je takoj naježil kožo, ampak se nisem zmenila. Nagnila sem glavo, da bi opazila, če hodijo za mano. Vsi so hodili, nekateri bolj negotovo, drugi ponosno kot jaz. Sabina je hodila med zadnjimi in se še zmeraj tolkla po glavi. Si bo že opomogla.
Prišli smo do jezera in ostali so stali nekaj metrov stran, medtem, ko je meni po prstih že polzela ledena voda. Z eno roko sem si odpela modrc, ga zavrtela nad glavo in ga odvrgla v množico. Vsi so zakričali. Nekdo je zaklical: »Ujel sem ga!« Počasi sem si slekla še spodnje hlačke in jih z nogami poteptala po tleh. Zdaj je vladal smrtna tišina. Slišalo se je samo oglašanje čričkov in skovikanje.
Ko sem bila prepričana, da me vsi gledajo, sem hitro stekla v vodo in se potopila. Čez sekundo sem bila spet na površju in si pomaknila lase z obraza.