GABRIELA
Zunaj je tema, ura je že pozna, a jaz bedim nekaj mi ne da miru. Mogoče nekaj kaj sem prej storila, je bila napaka? Zunaj dežuje, težke, velike kaplje, padajo na streho, zvok dežja me pomirja. Odgrnem zaveso, zagledam znano truplo, ki nepremično leži sredi ceste, kri pušča, velik rdeč madež. Srce mi spet poskoči, moje telo obstane, mišice mi okamenijo.
Na tleh leži mrtva Emily Harrow, ona je bila najboljša prijateljica, hčerke moje mačehe. Res je, da sem bila vedno ljubosumna na njo, bila je moja tekmica in odkar je zmagala na dijaškem svetu, sva se grdo gledali. Stare zamere, grdi spomini, grenki nasmehi. Čeprav je bila Emily prijazna, včasih samovšečna a popolna učenka, je imela sovražnike, ali pa milo rečeno ljudi, ki niso marali nje. Pred profesorji je bila pridna in popolna, a ko si jo enkrat zares spoznal si ugotovil kakšna je v resnici… In nisem bila edina, ki je ugotovila, da je Emily drugačna, kot zgleda na prvi pogled. Moja polsestra, eno leto je mlajša od mene, stara je enako kot Emily. In njeno ime je znano, pozna jo cela šola je pupolarna. Jasmine. Jasmine in Emily najboljši prijateljici od zmeraj, bili sta tisti duo šolskih lepih deklet, kateri takoj opaziš.
A Emily in jaz sva imeli skrivnosti in stvari, ki so naju povezovale. Umor, ne gre za umor Emily ampak gre za umor, ne gre za umor, kjer je bila Emily žrtev, ampak za umor, ki ga je zagrešila Emily… Jamesu bolj zaupam, kot njen, zato vem, da je kriva ona, on nikoli ne bi naredil kaj takega, ali pač? Ali pa so bile vse samo sanje. Spomnim se le gozda, njenega obraza, krvi, trupla in Jamesa. In potem sem se zbudila doma, zraven mene pa je sedel James… Vemo pa le jaz, Emily in James in vem, da niso bile vse samo sanje...
JAMES ~ PRED TREMI LETI
Še zadnjič se pogledam v ogledalo, popravim lase, vzamem telefon in ključe in se odpravim. Gabrielo sem povabil ven, stopam do parka, kjer sva se dogovorila, da se dobiva. Zagledam jo, vau prečudovita je, srce mi poskoči, v trebuhu začutim metuljčke. Tudi ona me zagleda, pomaha mi in se mi nasmehne. Jezus sovražim ta njen nasmeh, tako lep je tako mil, nežen. »Hej, lepa si« jo pozdravim. In res je lepa, njeni svetlo rjavi, medeni kodri se bleščijo pod soncem, očala poudarijo njene, sinje oči in ta njen nasmeh… Ko ji dam kompliment, malo zardi in se nasmehne.
Sprehodiva se do bližnjega gozda. Zaslišiva krik. Ona je par korakov naprej od mene. Zdaj stoji sredi gozda, kot kip, kamen, približam se ji. Zdaj tudi jaz vidim to, kar je videla ona prva na svoje oči, primem jo za roko in jo stisnem. Na tleh je truplo. Truplo človeka, ki ga poznam…
GABRIELA~PRED TREMI LETI
Pred očmi se mi megli, preveč krvi, preveč je. Samo padem na tla in omedlim, ko se mi oči začnejo odpirat, ležim doma v svoji postelji, poleg mene pa sedi James drži me za roko in me gleda. Odprem oči. Jamesov obraz je zaskrbljen, nasmehne se mi in počasi začne: » Hej, kako si? Zaletela si se v kolesarja, ko sva hodila po pločniku, bil je kriv on ker je vozil v napačno smer, no dobila si udarec v glavo in omedlela si.« Gledam ga začudeno, ali laže ali sem samo sanjala potem le uspem iz sebe spraviti besede: »Kaj pa truplo in vsa kri in vse v gozdu?« James me začudeno pogleda in previdno vpraša: » Kakšno truplo, kakšen gozd, mislim, da si vse sanjala… Hodila sva do sladoleda in potem si se zaletela, očitno ti je udarec v glavo povzročil začasno izgubo spomina, saj se boš spomnila.« Potem, le zaprem oči, vem, da James laže, ne zaupam mu več, vem, da ve več kot je povedal in vem, da nekaj skriva…
Zunaj je tema, ura je že pozna, a jaz bedim nekaj mi ne da miru. Mogoče nekaj kaj sem prej storila, je bila napaka? Zunaj dežuje, težke, velike kaplje, padajo na streho, zvok dežja me pomirja. Odgrnem zaveso, zagledam znano truplo, ki nepremično leži sredi ceste, kri pušča, velik rdeč madež. Srce mi spet poskoči, moje telo obstane, mišice mi okamenijo.
Na tleh leži mrtva Emily Harrow, ona je bila najboljša prijateljica, hčerke moje mačehe. Res je, da sem bila vedno ljubosumna na njo, bila je moja tekmica in odkar je zmagala na dijaškem svetu, sva se grdo gledali. Stare zamere, grdi spomini, grenki nasmehi. Čeprav je bila Emily prijazna, včasih samovšečna a popolna učenka, je imela sovražnike, ali pa milo rečeno ljudi, ki niso marali nje. Pred profesorji je bila pridna in popolna, a ko si jo enkrat zares spoznal si ugotovil kakšna je v resnici… In nisem bila edina, ki je ugotovila, da je Emily drugačna, kot zgleda na prvi pogled. Moja polsestra, eno leto je mlajša od mene, stara je enako kot Emily. In njeno ime je znano, pozna jo cela šola je pupolarna. Jasmine. Jasmine in Emily najboljši prijateljici od zmeraj, bili sta tisti duo šolskih lepih deklet, kateri takoj opaziš.
A Emily in jaz sva imeli skrivnosti in stvari, ki so naju povezovale. Umor, ne gre za umor Emily ampak gre za umor, ne gre za umor, kjer je bila Emily žrtev, ampak za umor, ki ga je zagrešila Emily… Jamesu bolj zaupam, kot njen, zato vem, da je kriva ona, on nikoli ne bi naredil kaj takega, ali pač? Ali pa so bile vse samo sanje. Spomnim se le gozda, njenega obraza, krvi, trupla in Jamesa. In potem sem se zbudila doma, zraven mene pa je sedel James… Vemo pa le jaz, Emily in James in vem, da niso bile vse samo sanje...
JAMES ~ PRED TREMI LETI
Še zadnjič se pogledam v ogledalo, popravim lase, vzamem telefon in ključe in se odpravim. Gabrielo sem povabil ven, stopam do parka, kjer sva se dogovorila, da se dobiva. Zagledam jo, vau prečudovita je, srce mi poskoči, v trebuhu začutim metuljčke. Tudi ona me zagleda, pomaha mi in se mi nasmehne. Jezus sovražim ta njen nasmeh, tako lep je tako mil, nežen. »Hej, lepa si« jo pozdravim. In res je lepa, njeni svetlo rjavi, medeni kodri se bleščijo pod soncem, očala poudarijo njene, sinje oči in ta njen nasmeh… Ko ji dam kompliment, malo zardi in se nasmehne.
Sprehodiva se do bližnjega gozda. Zaslišiva krik. Ona je par korakov naprej od mene. Zdaj stoji sredi gozda, kot kip, kamen, približam se ji. Zdaj tudi jaz vidim to, kar je videla ona prva na svoje oči, primem jo za roko in jo stisnem. Na tleh je truplo. Truplo človeka, ki ga poznam…
GABRIELA~PRED TREMI LETI
Pred očmi se mi megli, preveč krvi, preveč je. Samo padem na tla in omedlim, ko se mi oči začnejo odpirat, ležim doma v svoji postelji, poleg mene pa sedi James drži me za roko in me gleda. Odprem oči. Jamesov obraz je zaskrbljen, nasmehne se mi in počasi začne: » Hej, kako si? Zaletela si se v kolesarja, ko sva hodila po pločniku, bil je kriv on ker je vozil v napačno smer, no dobila si udarec v glavo in omedlela si.« Gledam ga začudeno, ali laže ali sem samo sanjala potem le uspem iz sebe spraviti besede: »Kaj pa truplo in vsa kri in vse v gozdu?« James me začudeno pogleda in previdno vpraša: » Kakšno truplo, kakšen gozd, mislim, da si vse sanjala… Hodila sva do sladoleda in potem si se zaletela, očitno ti je udarec v glavo povzročil začasno izgubo spomina, saj se boš spomnila.« Potem, le zaprem oči, vem, da James laže, ne zaupam mu več, vem, da ve več kot je povedal in vem, da nekaj skriva…
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
KARLA KARLA PROSM OZNAČ ME ZA FENA NUMBER 1 PAC GIRLL. lajk da mi ne i slucajno koncala al pa obupala nad to zgodbo kr ne bos. obozujem da je kriminalka pa se tko pikico ljubezni notr:heart_eyes::heart_eyes: pa da je po osebah napisanooo omgg karlaa 🤌🤌
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba pliss sporoči mi kdaj bo nadaljevanje. Komaj čakam. Res imaš talent:wink:
0
Orhideja
Aww hvala, žal ti ne morem sporočit v kotiček, ker si neregistrirana, bom pa dala v svoj kotiček obvestilo ko bo nov del
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(32)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(12)
Šport me na sploh ne zanima.
(20)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Vaav!!!Kako ti to rata?:heart::clap::clap::clap::clap::clap:
https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=1Omr%2Bwy1&id=1E91D1D512E9D98CC0FAE8






Pisalnica