Moje veselje se je končalo ko sem se zadela v učitelja Zvonka Putnika (učitelja zgodovine). Padli so mu listi. Pobrala sem jih in mu jih dala v roke, nato sem se mu opravičila: oprostite tu so vaši listi, zdaj pa moram iti da ne zamudim ure. Nato me je ujel za zadnji hip ko sem že hotela oditi: zdravo kako ti je ime? In zakaj dirjaš po hodnikih! Nato sem mu odgovorila: oprostite ime mi je maja in nujno moram k tehniki in tehnologiji drugače bom zamudila. Vredu (je rekel) samo da si zapomniš da greš po pouku do ravnateljice! Je jezno rekel in odkorakal stran. Pf, resno še to mi je manjkalo. Mirno sem odšla do razreda in se vsedla. Dobila sem majav stol in okrušeno mizo in to zaradi Zvonka v katerega sem se zaletela prej. Učiteljica Mojca Mikič je stopila in povedala da bomo kotirali. Spet! Pa ne že spet! Ta učiteljica je natančna do vsakega milimetra! Milimetra! Mar veste kaj je milimeter! To je kot da bi jaz morala prešteti TOČNO ampak res TOČNO vsako muho na svetu! To je enako. Začeli smo kotirati, moj lik sem morala popraviti vsaj deset krat! Vsako minuto sem gledala na uro in čakala da mine. Ob enem pa sem hotela da je zeloooo dolga saj sem vedela da moram po pouku k ravnateljici. ura je zvonila in vsi so hiteli iz razreda razen mene. Strah me je bilo. Samo jaz sem pomagala učiteljici pospraviti razred kar je bilo Mojci čudno saj ga ponavadi pospravlja kar sama! Ko sva končali sem počasi odšla do ravnateljice. Potrkala sem in vstopila. Pogledala me je izpod očal in me vprašala: zdravo kdo si? In kaj delaš tukaj?...