Potrkala sem in vstopila. Pogledala me je izpod očal in me vprašala: zdravo kdo si? In kaj delaš tukaj? Povedala sem ji kaj se mi je zgodilo z učiteljem Zvonkom in mi je jecljaje rekla: veš ljubica to zna biti za vpis je žalostno povedala. Debelo sem jo pogledala in nato mi je dovolila da odidem iz pisarne. Rekla je da mora slišati še Zvonkotovo plat zgodbe in če bo dokaj podobna zna biti za vpis! Bila sem šokirana! Imela sem nered v moji glavi, nisem vedela kaj naj naredim. Odšla sem na kosilo in se nato odpravila domov.na avtobusu sem razmišljala kdaj? In kako? Naj povem staršem kaj se mi je zgodilo in da mogoče dobim vpis…. Na koncu sem se odločila da bom rajši povedala samo kaj se mi zgodilo in da vpisa ne bom omenjala. z strahom sem hodila do doma ter si ponavljala vse možne scenarije. Prišla sem domov, prvo kar sem slišala je bilo: Kako je bilo v šoli? Vredu nič posebnega… sem odgovorila in odšla v sobo se učit za geografijo. Par ur sem se učila in vedno bolj me je grizlo da bi staršem povedala za vse. Nato sem se odločila da grem na ulico se voziti z skirojem. Videla sem neko deklico ki je sedela ob pločniku in gledala kar nekam. Videla sem jo prvič. Pristopila sem do nje in jo vprapšala kdo je? In kaj dela tu? Tinkara sem, z starši smo si prišli ogledati hišo ki jo prodajajo tukaj. Je odgovorila. Super veš jaz živim tukaj preko ceste in če se boste preselili bi bili lahko prijateljici. Sem ji rekla. Ob besedi prijateljica sem začutila čuden občutek saj še nikomur tega nisem rekla. Pogovarjali sva se ter se šalili. Njeni starši so po 30 minutah pršli iz ogleda zato sva si izmenjali telefonski in jaz sem odšla domov ona pa z svojimi starši. Ko sem prišla domov je bil že večer. Mama je pripravila večerjo moja sestra mina pa se je igrala kot vedno. Vsi smo sedeli za mizo in jedli večerjo ko sem zbrala pogum in staršem povedala kaj se mi je zgodilo temveč vpisa nisem niti omenila. Rekla sta......