Petek, 8. 9. 2023
Dragi dnevnik,
Danes je bil eden izmed tistih dni, ki jih nikoli ne bom pozabila. Danes sem se srečala s Tomom, fantom, ki mi je pošiljal anonimna darila in se mi izpovedal. Bilo je tako vznemirljivo in obenem tudi precej zmedeno.
Ko sem prišla na dogovorjeno mesto v parku, sem ga zagledala že od daleč. Stal je pod drevesom, z roko v žepu in s širokim nasmehom na obrazu. Srce mi je razbijalo, ko sem se mu približala.
"Pozdravljen, Mina," je rekel z mehkim glasom. "Komaj sem te čakal."
Nasmehnila sem se in odvrnila: "Jaz tudi, Tom. Ampak moram ti priznati, da sem bila precej zmedena zaradi vseh teh skrivnostnih daril."
Tom se je nasmehnil in rekel: "Vem, da je bilo vse precej nenavadno. A želel sem, da je nekaj posebnega. In želel sem ti pokazati, kako zelo mi je mar."
Pogovarjala sva se o vsem mogočem - o najinih interesih, sanjah, preteklih izkušnjah. Bila sem iskrena in odprta, saj sem želela, da bi se med nama razvilo nekaj posebnega. A medtem ko sem govorila o svojem življenju, sem začela opažati, da Tom govori o sebi na zelo splošen način. Ni mi povedal ničesar konkretnega, kar bi ga lahko bolje spoznala.
"Tom, povej mi več o sebi," sem rekla, ko se je pojavil kratek premor v pogovoru. "Vse to o meni že veš, a zdi se, da še vedno ne vem veliko o tebi."
Nasmehnil se je in rekel: "Veš, Mina, sem precej zaprt človek. Imam svoje skrivnosti in preteklost, ki jih ne želim razkriti."
Njegove besede so me zmedle. Bilo mi je jasno, da imamo vsi svoje skrivnosti, a hkrati sem si želela, da bi bil odprt do mene, tako kot sem jaz do njega. Toda Tom je ohranjal svojo distanco, kot da se boji, da bi ga preveč razkril.
Kljub temu sem se skušala osredotočiti na to, kar smo imeli skupnega, in uživala v trenutku. Sprehajali sva se med drevesi, si delila smešne anekdote in se smejala. Vznemirjenje in čustva so me prevzela, toda hkrati sem še vedno čutila, da je med nama neka ovira, ki je nisem mogla preseči.
Ko se je dan prevesil v večer, sva se poslovila. Njegov poljub na lice je bil nežen, a hkrati sem začutila, da se nekaj ne ujema. Kaj se dogaja z njim? Zakaj je tako skrivnosten?
Mina
Dragi dnevnik,
Danes je bil eden izmed tistih dni, ki jih nikoli ne bom pozabila. Danes sem se srečala s Tomom, fantom, ki mi je pošiljal anonimna darila in se mi izpovedal. Bilo je tako vznemirljivo in obenem tudi precej zmedeno.
Ko sem prišla na dogovorjeno mesto v parku, sem ga zagledala že od daleč. Stal je pod drevesom, z roko v žepu in s širokim nasmehom na obrazu. Srce mi je razbijalo, ko sem se mu približala.
"Pozdravljen, Mina," je rekel z mehkim glasom. "Komaj sem te čakal."
Nasmehnila sem se in odvrnila: "Jaz tudi, Tom. Ampak moram ti priznati, da sem bila precej zmedena zaradi vseh teh skrivnostnih daril."
Tom se je nasmehnil in rekel: "Vem, da je bilo vse precej nenavadno. A želel sem, da je nekaj posebnega. In želel sem ti pokazati, kako zelo mi je mar."
Pogovarjala sva se o vsem mogočem - o najinih interesih, sanjah, preteklih izkušnjah. Bila sem iskrena in odprta, saj sem želela, da bi se med nama razvilo nekaj posebnega. A medtem ko sem govorila o svojem življenju, sem začela opažati, da Tom govori o sebi na zelo splošen način. Ni mi povedal ničesar konkretnega, kar bi ga lahko bolje spoznala.
"Tom, povej mi več o sebi," sem rekla, ko se je pojavil kratek premor v pogovoru. "Vse to o meni že veš, a zdi se, da še vedno ne vem veliko o tebi."
Nasmehnil se je in rekel: "Veš, Mina, sem precej zaprt človek. Imam svoje skrivnosti in preteklost, ki jih ne želim razkriti."
Njegove besede so me zmedle. Bilo mi je jasno, da imamo vsi svoje skrivnosti, a hkrati sem si želela, da bi bil odprt do mene, tako kot sem jaz do njega. Toda Tom je ohranjal svojo distanco, kot da se boji, da bi ga preveč razkril.
Kljub temu sem se skušala osredotočiti na to, kar smo imeli skupnega, in uživala v trenutku. Sprehajali sva se med drevesi, si delila smešne anekdote in se smejala. Vznemirjenje in čustva so me prevzela, toda hkrati sem še vedno čutila, da je med nama neka ovira, ki je nisem mogla preseči.
Ko se je dan prevesil v večer, sva se poslovila. Njegov poljub na lice je bil nežen, a hkrati sem začutila, da se nekaj ne ujema. Kaj se dogaja z njim? Zakaj je tako skrivnosten?
Mina
Moj odgovor:
idkk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kaj je to??
hiii!
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3






Pisalnica