čeprav je zadnjič že neaktiven pilovec nadaljeval/a mojo zgodbo, bom jo zdaj jaz.
____________
odprem oči. kljub mojemu neskončnemu pogumu imam pri zobozdravnikih vedno zaprte oči. iz preventive. kaj koli že to pomeni. cilka mi je rekla, da je z mojimi zobmi vse v redu. da mi je dala gor neko posebno zobno pasto proti zobni gnilobi. z martinom sva se zahvalila in šla ven. spet je deževalo, zato sva stekla. med potjo pa me je nekaj prešinilo. nisem se zmenila za martinovo mami, ki me je klicala, zakaj bi se. saj ni moja mama, sem kljubovalno pomislila. stekla sem k nam domov in šla naravnost v babičino sobo. odkar smo vedeli, da ima raka, je živela pri nas, dokler ni postalo tako hudo, da je morala v bolnico. ko ssta jo mami in ati odpeljala tja, sp jimarekli, da bi doma v najkasneje treh dneh babi umrla.
☆
iskala sem in iskala, pa ga nisem našla. ključa za na babičino podstrešje namreč. pri nas je imela samo sobo, ampak imela je tudi svojo hišo, v kateri ni zdaj živel nihče. bila je prazna. včasih je v njej živel dedek, a sta se ločila in zdaj ne vem niti kje je moj dedek niti ali je še živ niti kako zgleda. in, ali sploh be, da so morda babi štete zadnje ure. ali to ve?