Spet je noč in js mam navdin. Anyways...
---------------------------------------------------------------------
*b*1. poglavje*b*
Bil je 31. Oktober. Vsi so se pripravljali za Halloween, vsi so bili veseli in se veselili vseh sladkarij, ki jih bodo dobili. Zame, kako bi to povedala, ne bi držalo. Naj vam razložim....
------------------------------------------------
30. Oktober
Moj 17. rojstni dan. Aja, ime mi je Asher. Asher Vexley. Sem 17. letna punca, in ravno na moj 17. rojstni dan sem se hudo skregala z mamo in očetom. Nikoli me nista imela nekaj pretirano, um, rada. Včasih smo bili popolna družina, ampak po mojem 13. rojstnem dnevu se je nekaj spremenilo. Imam tudi mlajšega bratca Charlieja. Star je 9 let. Mislim, da se mu malo svita, da nismo več ista družina kot smo nekoč bili ampak, saj je le 9. Naj živi še nekaj časa v utvari kakor sem jaz. No, če se sedaj vrnem na 30. Oktober. V glavnem zbudila sem se, bila je sobota, in prišla v kuhinjo, da bi natočila nekaj kave in vzela nekaj za pojest, saj nisem jedla od predvčerajšnjim in spala sem tudi bolj tako no. In ravno, ko sem se naslanjala na pult in naredila prvi požirek, sem slišala očeta kako je vstal in se primajal proti kuhinji. Takoj, ko sem zagledala kaj ima v roki sem odložila skodelico in se pripripravila na boj ali beg. Postavila sem se naravnost predenj in rekla: "Dobro jutro." On me je samo pogledal in z gnusom rekel: "Ne ti meni dobro jutro. Pa še to, ničesar ne pričakuj za rojstni dan, čeprav si zdaj 17." "Nikoli nisem rekla, da kaj pričakujem. Pa tudi, če bi se itak ne bi uresičilo.", sem mu malo nesramno odgovorila, kar zdaj obžalujem. Prihranilo bi mi nekaj obližev. "Mrha mrhasta!", je zarjul, "Da si drzneš govoriti tako z svojim očetom!" In je letel vame kozarec. Skoraj popolnoma uspešno sem se mu izognila. Skoraj. Mislim, pijan je bil. Zelo. Zato sem samo stekla v sobo in se usedla na tla, pobrala pinceto in iz dokaj globoke rane pobrala tri koščke stekla. Zatem sem rano razkužila, kaj pa vem kje je že bil ta kozarec, jo obrisala in zalepila z nekaj obliži, kot že kar nekajkrat prej. Ravno, ko sem vrgla ostalo v smeti je prišla v sobo mama. "Kako si drzneš tako govoriti s svojim očetom!", mi je zavpila v obraz. Priprla sem oči in rekla: " Lahko bi bila malo tišja. Zbudila boš sosede.." In je priletel udarec. Pa še en. "Tako se pa z mano ne boš pogovarjala! Brez mene te nebi bilo tukaj.", je zavpila. "Kar bi naredilo uslugo meni in še veliko ljudem na tem svetu.", sem zašepetala ravno dovolj glasno da me je slišala. Potegnila me je za majico še malo močneje in me potem odrinila, tako močno, da sem padla po tleh. "Kako jo sovražim", je rekla potihem, a sem jo vseeno slišala. In je odšla. In tako je približno izgledal moj 17. rojstni dan.
---------------------------------------------------------------------
*b*1. poglavje*b*
Bil je 31. Oktober. Vsi so se pripravljali za Halloween, vsi so bili veseli in se veselili vseh sladkarij, ki jih bodo dobili. Zame, kako bi to povedala, ne bi držalo. Naj vam razložim....
------------------------------------------------
30. Oktober
Moj 17. rojstni dan. Aja, ime mi je Asher. Asher Vexley. Sem 17. letna punca, in ravno na moj 17. rojstni dan sem se hudo skregala z mamo in očetom. Nikoli me nista imela nekaj pretirano, um, rada. Včasih smo bili popolna družina, ampak po mojem 13. rojstnem dnevu se je nekaj spremenilo. Imam tudi mlajšega bratca Charlieja. Star je 9 let. Mislim, da se mu malo svita, da nismo več ista družina kot smo nekoč bili ampak, saj je le 9. Naj živi še nekaj časa v utvari kakor sem jaz. No, če se sedaj vrnem na 30. Oktober. V glavnem zbudila sem se, bila je sobota, in prišla v kuhinjo, da bi natočila nekaj kave in vzela nekaj za pojest, saj nisem jedla od predvčerajšnjim in spala sem tudi bolj tako no. In ravno, ko sem se naslanjala na pult in naredila prvi požirek, sem slišala očeta kako je vstal in se primajal proti kuhinji. Takoj, ko sem zagledala kaj ima v roki sem odložila skodelico in se pripripravila na boj ali beg. Postavila sem se naravnost predenj in rekla: "Dobro jutro." On me je samo pogledal in z gnusom rekel: "Ne ti meni dobro jutro. Pa še to, ničesar ne pričakuj za rojstni dan, čeprav si zdaj 17." "Nikoli nisem rekla, da kaj pričakujem. Pa tudi, če bi se itak ne bi uresičilo.", sem mu malo nesramno odgovorila, kar zdaj obžalujem. Prihranilo bi mi nekaj obližev. "Mrha mrhasta!", je zarjul, "Da si drzneš govoriti tako z svojim očetom!" In je letel vame kozarec. Skoraj popolnoma uspešno sem se mu izognila. Skoraj. Mislim, pijan je bil. Zelo. Zato sem samo stekla v sobo in se usedla na tla, pobrala pinceto in iz dokaj globoke rane pobrala tri koščke stekla. Zatem sem rano razkužila, kaj pa vem kje je že bil ta kozarec, jo obrisala in zalepila z nekaj obliži, kot že kar nekajkrat prej. Ravno, ko sem vrgla ostalo v smeti je prišla v sobo mama. "Kako si drzneš tako govoriti s svojim očetom!", mi je zavpila v obraz. Priprla sem oči in rekla: " Lahko bi bila malo tišja. Zbudila boš sosede.." In je priletel udarec. Pa še en. "Tako se pa z mano ne boš pogovarjala! Brez mene te nebi bilo tukaj.", je zavpila. "Kar bi naredilo uslugo meni in še veliko ljudem na tem svetu.", sem zašepetala ravno dovolj glasno da me je slišala. Potegnila me je za majico še malo močneje in me potem odrinila, tako močno, da sem padla po tleh. "Kako jo sovražim", je rekla potihem, a sem jo vseeno slišala. In je odšla. In tako je približno izgledal moj 17. rojstni dan.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ah damn to je zalostno... drgac ful dobr znas ljudi potegnt v zgodbo, mene je ze takoj zacel zanimat<3
komi cakam na drugi del:))
komi cakam na drugi del:))
3
Hvalaaaa
Za to za ljudi potegint v zgodbo pa gotta be honest gre velik zaslug Kaliju in njegovim zgodbam iz tm mi ideja
Za to za ljudi potegint v zgodbo pa gotta be honest gre velik zaslug Kaliju in njegovim zgodbam iz tm mi ideja
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja se strinjam z MišMaš12 drgač ful dobra zgodba:kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes:
2
Zradiran račun
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow noro drgač ful sad.
2
Moj odgovor:
***
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska
<3
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
Vprašanje
Kaj bi raje za darilo ob naročnini za Pil?
Beležko, takšno, kot je bila pretekla leta.
(59)
Velik stenski poster s Šnofijem in Pepco, kjer bi bil napisan tudi šolski koledar po dnevih.
(70)



Pisalnica