Pisalnica
Prijatelji so se odpravili v hišo. Ela je bila prijetno presenečena nad novima prijateljema, izvedela je, da je Mark ravno končal 9. razred in se vpisal na gimnazijo, Tina pa gre naslednje leto v 7. razred. O njima je izvedela še marsikaj drugega, na primer, da je Tina oboževala delo z živalmi in je doma imela mačko, psa in še zajčke, ki jih je dobila pri svoji babici, Mark pa je imel raje igrice in knjige in ni bil prevelik oboževalec živali.
Posedli so se okoli okrogle hrastove mize, na lesene stole obložene z rumenim žametom. Tudi tukaj so kamnite stene sevale prijeten hlad. Tam jim je Agnes postregla hladno limonado z dodanim ledom.
»Kako so pa kaj vaši zajci?« po nekaj požirkih vpraša Ela.
»Zadnje čase nimam veliko sreče z njimi, ostali pravijo, da jih kradejo lisice, ampak jaz mislim, da je kriv tisti stvor.«
»Kakšen stvor?« v en glas vprašajo otroci.
»Ela, a po vseh teh počitnicah še ne poznaš legende?’’ Ženska se je zamislila, očitno je bila ta legenda tam dobro poznana. Dobro, vam bom jo povedala. Pravijo, da se je pred tisoče leti tu naselil strašen stvor z imenom Balibal, obraz je hijenin, telo paopičje. Imel je strašne čekane, pa še leteti je znal. Kradel je domače živali, polovil vse ribe in uničil vso letino. Vendar vedno ponoči. Kmetje so se ga bali. Nekoč, pa so se vsi skupaj zbrali in ga ponoči odgnali, preganjali so ga z baklami, vilami in vsem kar so našli. Od takrat ga ni nihče več videl,« Mark in Tina sta ostrmela, Ela pa je rekla: »Mislila sem, da je to navadna pravljica za lahko noč, včasih mi jo je govorila babica pred spanjem.« Bila je šokirana, ali Agnes res verjame tem babjim čenčam? Ampak kaj, če je res kaj na tem?
Pogovor je menjal temo in niso se več pogovarjali o skrivnostnem stvoru. Vendar so njihovi možgani ves čas skrbno premlevali slišano zgodbo. Minilo je nekaj časa in ni bilo več tako vroče. Tina se je spomnila, da bi si zdaj lahko ogledali vasico. Ela jima jo je z veseljem razkazala. Po poti so naleteli na starega ribiča Toneta. Kot po navadi je kadil svojo pipo. Po kratkem pogovoru je pripomnil »Turistov je vedno manj. Nič ulova ni, pa ovce tudi izginjajo, po moje je vse zakuhal tisti stvor, kakorkoli bi mu naj že bilo ime…saj ste že slišali …legendo? Počasi bo vse šlo v maloro« jim je povedal tudi on. Samo nemo so se spogledali. Ela je pomislila, no mogoče pa vseeno to niso babje čenče…ampak takile stvori vendarle ne obstajajo. Tudi od ostalih vaščanov so izvedeli za sum na Balibala, poleg tega pa je vasici grozil propad. Turistov je bilo vse manj in izdelkov niso imeli komu prodajati. Pa tudi, če bi bila gneča izdelkov sploh ni bilo, namreč vse je vzel skrivnostni stvor.
Pa saj pošasti ne obstajajo…ali pač?
Popoldne se je hitro prevesilo v večer. Zunaj se je že začelo temniti. Trije prijatelji so se poslovili in se dogovorili, da se naslednji dan spet vidijo. Izmenjali so si tudi telefonske številke. Ela se je odpravila v babičino kamnito hišo, katero je počasi že preraščal bršljan. Prišla je ravno pravi čas. Mama je ravnokar postavljala krožnike na mizo, babica pa jekončevala s kuhanjem. Oče in dedek sta kramljala ob pivu.
»Vidim, da ste se hitro spoprijateljili,« je rekla babica, ko so se posedli k mizi.
»Kaj?...aja, ja« je rekla Ela, ki je še vedno premišljevala o tem, kar sta jim povedala Agnes in Tone.
Med večerjo so se večinoma pogovarjali odrasli, o službi, pa o vrtnarjenju…o vsem kar Ele ni zanimalo. Trenutno jo je zanimala samo legenda o skrivnostnem bitju, ki bi se lahko spet pojavilo. ČE in velik ČE to bitje sploh obstaja.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Res iskrena hvala vsem ki berete zgodbo, še posebaj BlueSky, ki je komentirala skor vsak del<3
Pa se iskreno opravičujem, da včeraj nisem objavila novega dela.
Lepe počitnice<3
Posedli so se okoli okrogle hrastove mize, na lesene stole obložene z rumenim žametom. Tudi tukaj so kamnite stene sevale prijeten hlad. Tam jim je Agnes postregla hladno limonado z dodanim ledom.
»Kako so pa kaj vaši zajci?« po nekaj požirkih vpraša Ela.
»Zadnje čase nimam veliko sreče z njimi, ostali pravijo, da jih kradejo lisice, ampak jaz mislim, da je kriv tisti stvor.«
»Kakšen stvor?« v en glas vprašajo otroci.
»Ela, a po vseh teh počitnicah še ne poznaš legende?’’ Ženska se je zamislila, očitno je bila ta legenda tam dobro poznana. Dobro, vam bom jo povedala. Pravijo, da se je pred tisoče leti tu naselil strašen stvor z imenom Balibal, obraz je hijenin, telo paopičje. Imel je strašne čekane, pa še leteti je znal. Kradel je domače živali, polovil vse ribe in uničil vso letino. Vendar vedno ponoči. Kmetje so se ga bali. Nekoč, pa so se vsi skupaj zbrali in ga ponoči odgnali, preganjali so ga z baklami, vilami in vsem kar so našli. Od takrat ga ni nihče več videl,« Mark in Tina sta ostrmela, Ela pa je rekla: »Mislila sem, da je to navadna pravljica za lahko noč, včasih mi jo je govorila babica pred spanjem.« Bila je šokirana, ali Agnes res verjame tem babjim čenčam? Ampak kaj, če je res kaj na tem?
Pogovor je menjal temo in niso se več pogovarjali o skrivnostnem stvoru. Vendar so njihovi možgani ves čas skrbno premlevali slišano zgodbo. Minilo je nekaj časa in ni bilo več tako vroče. Tina se je spomnila, da bi si zdaj lahko ogledali vasico. Ela jima jo je z veseljem razkazala. Po poti so naleteli na starega ribiča Toneta. Kot po navadi je kadil svojo pipo. Po kratkem pogovoru je pripomnil »Turistov je vedno manj. Nič ulova ni, pa ovce tudi izginjajo, po moje je vse zakuhal tisti stvor, kakorkoli bi mu naj že bilo ime…saj ste že slišali …legendo? Počasi bo vse šlo v maloro« jim je povedal tudi on. Samo nemo so se spogledali. Ela je pomislila, no mogoče pa vseeno to niso babje čenče…ampak takile stvori vendarle ne obstajajo. Tudi od ostalih vaščanov so izvedeli za sum na Balibala, poleg tega pa je vasici grozil propad. Turistov je bilo vse manj in izdelkov niso imeli komu prodajati. Pa tudi, če bi bila gneča izdelkov sploh ni bilo, namreč vse je vzel skrivnostni stvor.
Pa saj pošasti ne obstajajo…ali pač?
Popoldne se je hitro prevesilo v večer. Zunaj se je že začelo temniti. Trije prijatelji so se poslovili in se dogovorili, da se naslednji dan spet vidijo. Izmenjali so si tudi telefonske številke. Ela se je odpravila v babičino kamnito hišo, katero je počasi že preraščal bršljan. Prišla je ravno pravi čas. Mama je ravnokar postavljala krožnike na mizo, babica pa jekončevala s kuhanjem. Oče in dedek sta kramljala ob pivu.
»Vidim, da ste se hitro spoprijateljili,« je rekla babica, ko so se posedli k mizi.
»Kaj?...aja, ja« je rekla Ela, ki je še vedno premišljevala o tem, kar sta jim povedala Agnes in Tone.
Med večerjo so se večinoma pogovarjali odrasli, o službi, pa o vrtnarjenju…o vsem kar Ele ni zanimalo. Trenutno jo je zanimala samo legenda o skrivnostnem bitju, ki bi se lahko spet pojavilo. ČE in velik ČE to bitje sploh obstaja.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Res iskrena hvala vsem ki berete zgodbo, še posebaj BlueSky, ki je komentirala skor vsak del<3
Pa se iskreno opravičujem, da včeraj nisem objavila novega dela.
Lepe počitnice<3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
okj okjj neki bo s to legendooo grem stavittt
tko 100%
wait zih bojo pol tko sli raziskovat anee
and can you feel the love tonightttt js smellam bodoco love dramo med elo in markomm:smirk: pa mark zveni FUL SMASHH i need a boy like this
drgac dobrr piss
a loh sam en predlog (sj ne da js pism bols al karkol sam tko)
ne povedat opisou ljudi takoj, pac postopoma revealaj njihov izgled pa znacajj
to bo usee, cant wait na nou deu:yellow_heart::yellow_heart:
tko 100%
wait zih bojo pol tko sli raziskovat anee
and can you feel the love tonightttt js smellam bodoco love dramo med elo in markomm:smirk: pa mark zveni FUL SMASHH i need a boy like this
drgac dobrr piss
a loh sam en predlog (sj ne da js pism bols al karkol sam tko)
ne povedat opisou ljudi takoj, pac postopoma revealaj njihov izgled pa znacajj
to bo usee, cant wait na nou deu:yellow_heart::yellow_heart:
0
Moj odgovor:
Vadduajdu
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatlska dilema
torj jst že od majhnega poznam to eno punco ker ma moje sosede za stare starše+je moja sorodnica. no kot mala je meni šla ona na živce in sem se smao delala da sem z njo prijateljica (pač kk otročje) to pa tudi zato ker je bla bolj podivjana in malo kao troublemaker. ampak js sem se znjo vseeno tak skori vsak vikend z njo družla in pol v zadnih letih se je tudi "poboljšala" in sva se recimo da bl razumeli. ta punca pa je tudi 2 let mlajša od mene in je ponavadi kr otročja oz kaj hočem povedat da še ne razmišlja lih zrelo (no sej kot da jaz pa). no in te stvari mene motjo in že iz otroštva je ona hotla čustveno manipulirat npr. "če to narediš ne bova več prjatlci" ampak meni je blo vseeno ker me je malo bolel k za njo (pač takrat itak nisem hotla bit njena prjatlca). ona se je pa tudi vedno hotla z mano družit in je s tem bla tud ful vsijliva (pa ko sem ji rekla da mam dovolj al pa ji poskusla namignit je še ona kr vztrajala) in js ji itak nisem mogla kr rečt da mi ni za druženje tak da sem se včasih lagala da mam opravke al pa sem ji med druženjem kr mal zbežala 🫣
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
