Ojla, končno nov del!! Sorry ker ste tako dolgo čakali, a imela sem veliko dela s šolo(in umes se mi je ko sem imela pol dela že napisanega, izbrisal). Pa vi? Kako ste? No, uživajte:wink:

___________________
Bil je 21. 8., Alexev rojstni dan. Njegov 18. rojstni dan. V roke sem vzela telefon in mi je napisal, da se dobiva na najinem skritem kotičku ob 13.33. Takrat sta starša na kosilu, Jeffrey pa pri prijatelju.
Komaj sem čakala, da ura odbije 13.33. In končno je. Vzela sem darilo in odhitela do gozda. On je bil že tam. Ko me je videl, me je pogledal in se nasmehnil.
"Hej," sem ga pozdravila in se mu nasmehnila.
"Oj," mi je rekel in se mi nasmehnil nazaj.
Podala sem mu darilo. V njem je bil majhen okvir. V njem pa so bile najine slike.
"Hvala. Se lahko pogovoriva?" Takrat me je zaskrbelo.
"Veš …" je začel.
"Vem, da trpiš ob takih starših in takem fantu. Razmišljal sem o tem. Zdelo se ti bo čudno, ampak samo poslušaj me. Zdaj, ko sem dopolnil 18 let, izpit za avto že imam, ker sem ga naredil pri 17. Zdaj ne rabi biti več odrasle osebe zraven, zato si lahko izposodim avto. Moja starša pa imata staro hiško pri morju. Od dedka. Pokojnega. Razmišljal sem, ali bi bilo zelo čudno, če bi …"
"Če bi šla tja …" sem nadaljevala, saj sem vedela, kam to pelje.
"Živeti. Saj ne za vedno, samo dokler se stvari ne umirijo. Pa blizu Pirana imaš šolo, jaz pa malo dlje."
Nisem vedela, kaj naj rečem. Zelo sem si želela, ampak sem vedela, da ima to lahko strašne posledice.
"Ja. Seveda bi,"sem rekla s solzami v očeh. Od sreče.
Objela sem ga in poljubila sva se.
Nato sva odšla.
_________
Pakirala sem, ko zaslišim, da mi zvoni telefon. Javim se. Bil je Alex. Dogovorila sva se, da se dobiva pred mojo hišo ob 15.00. On bo vzel avto od dedka, saj ga nihče več ne uporablja.
Spakirala sem in videla, da je ura kazala 14.55. Vzela sem kovček in nahrbtnik. Še enkrat sem pogledala, ali imam vse. Skoraj bi pozabila telefon. Vesela sem bila, a hkrati me je bilo strah.
Odšla sem pred hišo. Nisem dolgo čakala in že je prišel Alex. Kovček sem dala v prtljažnik in se usedla spredaj. Veliko sva se pogovarjala. Ampak naenkrat me je zmanjkalo.
Zbudil me je nežen Alexov glas
"Hej, zbudi se. Tukaj sva."
Zbudila sem se in se nasmehnila. Vzela sem nahrbtnik in kovček, medtem pa je Alex odklenil hišo.
Bila je prelepa. Majhna, a prelepa. Imela je kuhinjo in dnevno sobo skupaj ter majhno mizo ob steni. Potem je imela dve spalnici: eno rahlo rožnate barve in drugo belo.
Namestila sem se v rožnato sobo. Razgled na morje je bil prelep. Hitro se je stemnilo in zaspala sem.
___________
Evo, upam da vam je všeč. Dobrdošle so vse kritike. Vesela bom za vsak :heart: in komentar:speech_balloon:.