»Eva, če boš karkoli rabila naju prosim pokliči! In ne pozabi, če bi rada prišla z nama lahko kadarkoli vmes prideš, teta te bo pa pospremila.« Je živčno zavpila mami, ko je stala že poleg avta pred hišo. V očeh se ji je nabirala krivica, če se mi bo karkoli zgodilo. »Ne skrbi mami, kmalu bom stara 17, bom že znala poskrbeti za sebe skozi december! Sicer pa mislim, da se ne more zgoditi, da pridem z vama, vidva kar uživajta.« Prvič v svojem življenju bom sama za cel mesec, danes je prvi december, vrneta pa se 1. januarja zvečer. Še zadnjič sem jima pomahala ter zaprla vrata. »To!« Sem zakričala. Sploh ne morem našteti vseh stvari, ki jih lahko počnem, ko staršev ni doma. Iz žepa sem potegnila telefon, kliknila ime Mia ter začela tipkati. »Prihajam v slaščičarno, samo počakam, da se mami in oči odpeljeta.« Kliknila sem tipko pošlji ter pospravila telefon v žep. Pogledala sem skozi okno, ter videla prazno parkirišče ˝To! Šla sta!˝ Sem si mislila. Vzela sem bundo, šal, kapo in visoke zimske škornje ter se zapodila na sneg. Iz žepa sem vzela ključ, zaklenila hišo roke porinila v žep saj sem ugotovila, da sem pozabila rokavice. Tekla sem po snegu in si zaželela, da bi to bil najboljši december v mojem življenju. Imela sem le približno 300 metrov hoje do slaščičarne Ledenka, do kamor sem prišla v slabih dveh minutah. Odleglo mi je, ko sem zagledala staro dobro slaščičarno, ter na njej kup snega. Pastelno rumene stene ter temno moder napis mi vedno pogrejeta srce. Odprla sem vrata slaščičarne, ter zaslišala zvonec nad mano, kateri je vedno opozoril, kadar je kdo vstopil. »Mia!« Sem zavpila, ko sem zagledala svetlolaso dekle v kotu, ki je počasi vrtela slamico v njeni vroči čokoladi. Ko je slišala svoje ime se je zdrznila ter pogledala proti moji smeri. »Eva!«Videli se nisva še en mesec, zato sva bili še toliko bolj veseli. Živi 30 minut stran od mene, najini mami pa sta se skregali, zato naju to še bolj loči. »Tokrat moreva res božič in novo leto praznovati skupaj, sestrična!« Je rekla, ko sva se usedli za prijetno leseno mizico. Nasmehnila sem se ter dvignila roko natakarju. »Eno vročo čokolado, tukaj prosim.« Sem rekla. »Lahko verjameš, da mojih staršev ne bo cel mesec? Rekla sta, da bosta odšla v tople kraje kjer bosta imela poletje, sploh ne marata zime in praznikov.« Ni mi odgovorila, bila je čisto zasanjana ter v svojem svetu. »Mia, kaj ti je? Me sploh poslušaš?«
»Oprosti. Gre se za to, da se na šoli govori, da je Daniel zaljubljen vame.« Odprla sem usta od začudenja. Mia je strmela v tla ter me ni pogledala. »Daniel?! Tvoj najboljši prijatelj?!« Mia je prikimala. Bila sem zares šokirana, zato nisem imela besed. »Problem je v tem, da ne vem kaj čutim do njega... Poleg tega pa, kaj bom s Benom? Ravno sva začela postajati odlična prijatelja...« Ben je Mii všeč že od petnajstega leta zdaj pa je stara sedemnajst. Ima čokoladne lase, prijazne modre oči ter prečudovit nasmeh. Velikokrat mi je že kazala njegove slike. »Pomiri se punca. Prvič, sploh ne veš, če je Daniel zaljubljen v tebe zato ga vprašaj, drugič izbrati moreš Mia, ne glede na vse.« Mia se je ugriznila v spodnjo ustnico ter živčno pogledala proti vroči čokoladi. Zaslišala sem zvonec, kot opozorilo, da je nekdo vstopil v slaščičarno. Sploh se nisem ozirala ter se še naprej pogovarjala z Mio: »Hej, vse se bo dobro izteklo. Mogoče pa noben od teh dveh ni pravi zate...«
»Na stranišče grem.« Je rekla ter se z resnim obrazom vstala iz mize. Po slamici sem vlekla vročo čokolado. Razmišljala sem o tem kako Mia ni več kar je bila včasih. Že, ko sva se videli me ni bila ravno najbolj vesela. Kot, da ji ni do pogovora. Zagotovo, če bi se ji to zgodilo pred kakšnim letom, bi se vseeno z veseljem pogovarjala z mano. Zaslišala sem glasbo, ki je bila čisto blizu mene. Pela je: »Jingle bells, jingle bells...« Pogledala sem pred sabo ter videla, da zvoni Miin telefon. Od radovednosti sem seveda pogledala kdo jo kliče, da bi ji nato lahko povedala, saj se nisem mislila javiti. Moje oči so švignile na ekran ter prebrale: »Najboljša prijateljica« Še trikrat sem prebrala, da se prepričam, da se nisem zmotila. Postala sem jezna do neba in nazaj, čeprav se ni videlo. Vzela sem telefon ter se takoj s pogumom oglasila. »Halo?« Sem zajecljala.
»Halo? Kdo je to?« Je odgovorilo na drugi strani. Glas mi ni bil niti malo znan. Razmišljala sem kdo bi lahko to bil. »Miina najboljša prijateljica.« Sem ji odgovorila ter takoj zatem prekinila. Roke so se mi zelo tresle, zato sem komaj držala telefon v roki. Kliknila sem na njena sporočila ter takoj opazila: ˝Najboljša prijateljica˝ Hitro sem kliknila ter začela brati sporočila:
------
Najboljša prijateljica: Sva še zmenjeni ob šestih pri meni?
Mia: »Ja no, potem se morem dobiti z eno Evo, da greva na bedno vročo čokolado... Komaj čakam, da bova praznike preživeli skupaj! Se vidiva ob šestih pri tebi. Se vidiva Lea!
Najboljša prijateljica: Se vidiva Mia!
------
»Kaj je s tabo?!« Sem zaslišala Miin jezni glas. Takoj zatem mi je izpulila telefon iz rok ter naredila jezen obraz. »Kaj je z mano?! Kaj je S TABO?! Imaš neke skrivne najboljše prijateljice, pa mi sploh ne poveš?!« Gledale sva druga drugo. Čisto nič ni rekla, niti izpustila ni kakšnega glasu. »S katero boš preživljala praznike, ha? Res sem razočarana...«
»Kaj pa ti?! Ti si pa drzneš gledati po mojem telefonu?!« Vstala sem se iz mize ter že začela korakati proti izhodu. Takoj je začela gledati v telefon. »Oh, pozabila sem, tvoja najboljša prijateljica te je klicala, zdaj imaš le še eno!« Sem rekla ter začela korakati proti izhodu ter vrati z zvoncem .
5 MINUT KASNEJE:
Gledala sem skozi okno na staro pravljično Ljubljano, v kateri sem v daljavi videla ljudi, ki so veselo hodili po mestu na prvi december. Naslonjena na okno sem se zamislila: Bom ta december res preživela sama? Bom za božično ter novoletno noč bila popolnoma sama brez nikogar? Sem naredila napako, da sem se skregala z Mio? Iz žepa v dolgih kavbojkah sem potegnila telefon ter začela tipkati. Zvok klicanja mi je glasno donel po ušesih. Moje naslednje besede so bile le: »Mami, čez dva dni pridem k vama v Egipt.«
----
Vesel december dragi pilovci! :blush: