Torej, ker imam ravno prav časa je tu nadaljevanje moje zgodbe. Zahvaljujem se dragon girl in LuniLovegod za lep komentar ter Clari za nasvet za izbolšanje. ____________________________________________________________________________________________________
Stojim v sobi in se opazujem ter opazim sto in eno stvar, ki je narobe: moji bledi kratki lasje, se mi mršijo in čisto prekratki so. Kot pri kakšnem fantu, kar v normalnih okoliščinah ni slabo ampak zdaj? Zdaj je katastrofalno. Nenadoma obžalujem svojo monotono sivo garderobo in načelnost proti ličilom. Vzdihnem in se vržem na posteljo, res sem mona. Vendar tako ne zdržim dolgo. Kmalu se lotim pisanja saj že slišim Logan:. ,, Če se boš uredila si bo še kaj mislila o tebi. Raje piši, presneto!''. Vsekakor se strinjam z njo, tako početje je čisto neumno, sem, kot sem. Dolgočasna in bedna. Tedaj pa me nenadoma zadene klofuta, saj ni povedala kdaj! Preden mi pregorijo možgani, se odločim, da se bom odpravila, takoj, ko dokončam še ta odstavek. Kajti nič ne prežene bolj panike, kot hoja. Medtem, ko hodim si poskusim požvižgavati. Ampak preneham, ko ugotovim, da sem začela žvižgati simfonijo št. 5. Potem pa jo zagledam njeno hišo in obstojim. Čakam in vprašanja se mi začnejo poditi po glavi. Bo sploh prišla, saj ne more prespati zunaj, kajne? Mislim lahko bi ampak stavim, da se bi ji njene cote preveč smilile. Tako preprosto obstojim tam, se prestopam v svojih umazanih sivih supergih in buljim v tla. Prepričujem se, da bo prišla seveda bo si ponavljam, kot, da bo pomagalo. Nenadoma pa me zadane: nesreča! Kaj, če je bila nesreča in jaz le stojim tu! Rešilci in gasilci mi zdrvijo po glavi. Skoraj se že vržem v tek, ko se zavem, da niti ne vem kje je. Možgani že hočejo iti v polne obrate in zagnati paniko. Ko jo zagledam. Tam hodi v svojih elegantnih balerinkah, obtežena z vrečami in svoje srebrnkaste lase ima spete v figo. Popolna modna usklajenost njene garderobe in garderobe prijateljic me opomni, da izgledam kot vsiljivec. Hitro se popravim in postavim v pokončno držo. Ne pa zdolgočaseno, ki sem jo vzdrževala med čakanjem. Njene prijateljice se smejijo in nenadoma se zavem, da me verjetno sploh še niso opazile. Kar je čisto normalno, ker se imajo tako fino in… ,,Oh, Cukrarna, kaj pa ti tu? Prinašaš ljubezensko zgodbo o svojem izmišljenem fantu?'' pobara Eva in strese s čopom. Verjetno je le ljubosumna, ker ne more ONA delati svojega projekta z njo in jaz lahko, ha. Vendar tega ne morem reči saj je sploh ne poznam. V bistvu nobene ne poznam in one ne poznajo mene., upam.,, Pft, Viktorija, moje sožalje, čau'' še doda v kričeče roza cunje oblečena, druga. Meni pa se vrti sožalje, se ne reče tega, ko kdo umre, tudi Viktoriji to ni videti všeč. ,, Trapa, to je rek! Koliko imaš v komunikaciji? Cvek?'' se huduje Logan. Jaz pa jo odmislim in se osredotočim na zdolgočaseno Viktorijo.Ki umirjeno maha in zavija z očmi. Vendar pa nato le vzdihne in mi nameni enega svojih pogledov in mi pomigne naj stopim za njo. ,,Torej to je tvoja zgodba a? Mislim napisana je kot slab otroški akcijski film. Kje si potegnila Kamčatko in robote?'' vpraša s sarkastičnim glasom. Njena vprašanja me kot sulice prebadajo. Še preden bi ji priznala, da je vse totalna traparija in zguba njenega časa. Ugotovim, da spet bere in se sploh ne mršči, kakor prej. Kar je v redu saj se v njeni prisotnosti že čisto topim, od skrbi in mogoče še česa drugega. ,,Nah, ti pa maš domišljijo. Resno mislim. Takole bova ti napišeš jaz popravim, jaz napišem ti popraviš. Mimogrede a si slišala za stvar imenovano telefon in Gmail?! '' reče med tem, ko nekako potegne zmečkan račun iz vreče in kuli iz turkizno modre torbice ter čečka nanj. Res je neverjetna glede na to, da je ovešena vse povprek. Jaz pa le kimam in kimam saj niti ne vem kaj bi rekla. Tedaj mi Viktorija, neugleden papirček, porine v roke. Z resnim glasom zamrmra: ,,Pa niti ne pomisli, da bi tole dajala naokrog. Mam dosti težav z nadlogami, kot si ti in večjimi, veliko večjimi.'' Vendar le pokimam, saj mi misli napolnjujejo druge zadeve. Viktorija misli, da imam domišljijo in njeno številko in Gmail imam. Zdi se mi, da se mi bo zmešalo, čisto zmešalo.

Mimogrede, če se komu zdi barva Viktorijinih las čudna, sem šla malo raziskovat in ugotovila, da nekateri ljudje dobijo sive lase pri res rosnih letih. Torej pogojeno je z genetiko, torej stvar je redka ampak mogoča.
PrijaviIzpostaviUrediPremakniUmakniIzbriši