Pisalnica
yayayay, guys, 20. del :tada: bahaha, kt da pr prejsnmu nism bla ze ful naprej:sob: no ja, anyways, dons pa vidmo mal iz pova naše dive Liv.
*b*:warning:Discleamer::warning: uporaba drog, nasilje*b*
*b*Liv Tucker, 3. december 2023, Crawford*b*
Liv je sedela na stolu v jedilnici, noge pa je imela na stolu zraven svojega. Ukvarjala se je z vžigalnikom, v ustih pa jo je že motila še neprižgana cigareta. S komolcem je trznila in iz pepelnika se ji je na hlače vsulo nekaj pepela.
»Fak.« Poskušala si ga je spraviti dol, a je naredila še večji zmazek. Škoda, da ni danes oblekla črnih hlač. Končno ji je uspelo prižgati vžigalnik in z njim še cigareto. Globoko je vdihnila dim. Potem se je zazrla v Matta, ki je sedel na mizi in odvijal iglo. Vsaj novo mu je lahko prinesla, če ga že ni mogla odrezati od zasvojenosti. Matt si je injekcijo nastavil na koži in si v žilo vbrizgal tekočino. Videl je Liv, ki je zaprla oči in obraz zakopala v svojo levo dlan, z drugo pa je še vedno držala cigareto. Vedel je, da ji ni bilo všeč in jo je razočaralo, kar je počel, a si ni mogel pomagati. Zadnje čase je bilo to vse, o čemer je lahko razmišljal.
»Še deset minut, pa bo prijelo,« je rekla Liv. Žalostno je strmela v svojega brata in si želela, da ga to nikoli ne bi doletelo. Da ga ne bi tisti… tisti grozljivež, pošast, kreten, pujs napadel takrat, ko se je pijan vračal z zabave. Ali pa, da Matta to, kar se mu je zgodilo, ne bi tako potrlo. Ubilo ga je. Ni bil več tisti brat, ki ga je poznala pred dvema letoma. Bil je nekdo drug. Nekdo nesrečnješi, nekdo, ki je ubijal samega sebe, in Liv mu ni mogla pomagati.
»Vem.« Strmela sta drug v drugega, ne da bi vedela, kaj reči.
»Ne ve, zakaj uporabljaš to sranje. Tvoje stanje še poslabša,« je rekla. Matt je vdihnil.
»Ko sem na drogah, me ne boli, ni mi žal, neham se bati, ne boli me in neham sovražiti to, kar sem. Laže je. Zdravilo je. Bolje je…« Ni mogel dokončati, saj ga je prekinila.
»To *i*zdravilo*i*, kot mu ti praviš, je najbolj zasvojljiva droga na svetu. Odvisen si bod nje. Nobene svobode nimaš.« Ni privzdignila glasu. Ni se razjezila. Ostala je umirjena. Vsaj poskušala je. Besedo heroin je skoraj zašepetala.
»Liv, ne razumeš. To, kar sem, to… to ubija. Mora ubijati. Ampak jaz nočem ubijati. Sovražim se. Pošast sem.«
Liv je bolelo. Bolelo jo je, ko ga je videla takega. Zasvojenega, v bolečinah, depresivnega. Tega se Matt ni zavedal, a njo je bolelo ravno toliko kot njega.
»Matt…« V oči so ji stopile solze. »Nisi pošast. *i*On*i* je pošast. *i*On*i* te je spremenil. Ti ne bi nikomur dal take usode,« je nežno rekla. Matt je vstal, čeprav se mu je že začelo vrteti. Še sedem minut.
»Ne jokaj,« je prosil. »Nočem, da si nesrečna.« Sedel je nazaj za mizo in Liv je opazila rdeče dele kože na spodnjih delih njegovih podlahti. Obraz se ji je ohladil. Solze so izginile in vstala je.
»Pokaži,« je zahtevala. Matt je zmajal z glavo.
»Nič ni,« se je branil. Liv mu je izza hrbta povlekla roko in mu zavihala rokav. Po celotni dolžini spodnjega dela podlahti mu je teklo pet dolgih, a površinskih zarez. Liv je zavzdihnila.
»Zakaj to počneš?«
Tišina.
»S čim?« je vprašala.
Matt je bil tiho.
»S čim?« je ponovila vprašanje Liv, tokrat glasneje.
»Tvoje šestilo,« je zamrmral Matt.
»Vse ti skrijem, pa vedno najdeš nekaj drugega,« je zavzdihnila in začela pobirati vse ostre predmete v sobi. Matt jo je hotel ustaviti, a je bila prehitra. Obrnila se je k njemu z vsemi ostrimi predmeti v rokah.
»Matt, nikogar ne bi nalašč izpil,« je rekla, oči so ji zalile solze. »To potrebuješ, da preživiš. In, če bom morala, bom pustila, da izpiješ mene.« Njen glas je prevevala jeza.
»Liv,« jo je opozoril Matt.
»Ne vem, česa se bojiš. Sposoben si vsega! Velikih stvari, majhnih. Prekleto, no, lahko senčno potuješ!« Livin bes je kot vrela voda skipel čez rob.
Mattove oči so nenadoma rdeče zažarele, ko je postal preveč žejen in besen, saj ga ni hotela razumeti. Pognal se je v Liv, prevrnil mizo, stol in vse na njima, Liv prikoval na steno, razgalil podočnike in jo skoraj ugriznil.
Potem se je ovedel in je izpustil. Njegove oči so spet postale normalne. S težavo je pogledal svojo sestro, ki je s solzami strahu v očeh sedela na tleh in strmela vanj.
»Zato,« je rekel. Po telesu je začutil toploto in nenadoma mu je postalo izredno udobno. Ni mu bilo več mar, če je pošast. Zenice so se mu zožile. »Lovit grem,« je še rekel in splezal ven čez okensko polico.
*b*:warning:Discleamer::warning: uporaba drog, nasilje*b*
*b*Liv Tucker, 3. december 2023, Crawford*b*
Liv je sedela na stolu v jedilnici, noge pa je imela na stolu zraven svojega. Ukvarjala se je z vžigalnikom, v ustih pa jo je že motila še neprižgana cigareta. S komolcem je trznila in iz pepelnika se ji je na hlače vsulo nekaj pepela.
»Fak.« Poskušala si ga je spraviti dol, a je naredila še večji zmazek. Škoda, da ni danes oblekla črnih hlač. Končno ji je uspelo prižgati vžigalnik in z njim še cigareto. Globoko je vdihnila dim. Potem se je zazrla v Matta, ki je sedel na mizi in odvijal iglo. Vsaj novo mu je lahko prinesla, če ga že ni mogla odrezati od zasvojenosti. Matt si je injekcijo nastavil na koži in si v žilo vbrizgal tekočino. Videl je Liv, ki je zaprla oči in obraz zakopala v svojo levo dlan, z drugo pa je še vedno držala cigareto. Vedel je, da ji ni bilo všeč in jo je razočaralo, kar je počel, a si ni mogel pomagati. Zadnje čase je bilo to vse, o čemer je lahko razmišljal.
»Še deset minut, pa bo prijelo,« je rekla Liv. Žalostno je strmela v svojega brata in si želela, da ga to nikoli ne bi doletelo. Da ga ne bi tisti… tisti grozljivež, pošast, kreten, pujs napadel takrat, ko se je pijan vračal z zabave. Ali pa, da Matta to, kar se mu je zgodilo, ne bi tako potrlo. Ubilo ga je. Ni bil več tisti brat, ki ga je poznala pred dvema letoma. Bil je nekdo drug. Nekdo nesrečnješi, nekdo, ki je ubijal samega sebe, in Liv mu ni mogla pomagati.
»Vem.« Strmela sta drug v drugega, ne da bi vedela, kaj reči.
»Ne ve, zakaj uporabljaš to sranje. Tvoje stanje še poslabša,« je rekla. Matt je vdihnil.
»Ko sem na drogah, me ne boli, ni mi žal, neham se bati, ne boli me in neham sovražiti to, kar sem. Laže je. Zdravilo je. Bolje je…« Ni mogel dokončati, saj ga je prekinila.
»To *i*zdravilo*i*, kot mu ti praviš, je najbolj zasvojljiva droga na svetu. Odvisen si bod nje. Nobene svobode nimaš.« Ni privzdignila glasu. Ni se razjezila. Ostala je umirjena. Vsaj poskušala je. Besedo heroin je skoraj zašepetala.
»Liv, ne razumeš. To, kar sem, to… to ubija. Mora ubijati. Ampak jaz nočem ubijati. Sovražim se. Pošast sem.«
Liv je bolelo. Bolelo jo je, ko ga je videla takega. Zasvojenega, v bolečinah, depresivnega. Tega se Matt ni zavedal, a njo je bolelo ravno toliko kot njega.
»Matt…« V oči so ji stopile solze. »Nisi pošast. *i*On*i* je pošast. *i*On*i* te je spremenil. Ti ne bi nikomur dal take usode,« je nežno rekla. Matt je vstal, čeprav se mu je že začelo vrteti. Še sedem minut.
»Ne jokaj,« je prosil. »Nočem, da si nesrečna.« Sedel je nazaj za mizo in Liv je opazila rdeče dele kože na spodnjih delih njegovih podlahti. Obraz se ji je ohladil. Solze so izginile in vstala je.
»Pokaži,« je zahtevala. Matt je zmajal z glavo.
»Nič ni,« se je branil. Liv mu je izza hrbta povlekla roko in mu zavihala rokav. Po celotni dolžini spodnjega dela podlahti mu je teklo pet dolgih, a površinskih zarez. Liv je zavzdihnila.
»Zakaj to počneš?«
Tišina.
»S čim?« je vprašala.
Matt je bil tiho.
»S čim?« je ponovila vprašanje Liv, tokrat glasneje.
»Tvoje šestilo,« je zamrmral Matt.
»Vse ti skrijem, pa vedno najdeš nekaj drugega,« je zavzdihnila in začela pobirati vse ostre predmete v sobi. Matt jo je hotel ustaviti, a je bila prehitra. Obrnila se je k njemu z vsemi ostrimi predmeti v rokah.
»Matt, nikogar ne bi nalašč izpil,« je rekla, oči so ji zalile solze. »To potrebuješ, da preživiš. In, če bom morala, bom pustila, da izpiješ mene.« Njen glas je prevevala jeza.
»Liv,« jo je opozoril Matt.
»Ne vem, česa se bojiš. Sposoben si vsega! Velikih stvari, majhnih. Prekleto, no, lahko senčno potuješ!« Livin bes je kot vrela voda skipel čez rob.
Mattove oči so nenadoma rdeče zažarele, ko je postal preveč žejen in besen, saj ga ni hotela razumeti. Pognal se je v Liv, prevrnil mizo, stol in vse na njima, Liv prikoval na steno, razgalil podočnike in jo skoraj ugriznil.
Potem se je ovedel in je izpustil. Njegove oči so spet postale normalne. S težavo je pogledal svojo sestro, ki je s solzami strahu v očeh sedela na tleh in strmela vanj.
»Zato,« je rekel. Po telesu je začutil toploto in nenadoma mu je postalo izredno udobno. Ni mu bilo več mar, če je pošast. Zenice so se mu zožile. »Lovit grem,« je še rekel in splezal ven čez okensko polico.
Moj odgovor:
Bi?
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ali sem bi?
Dober dan.
Kot že naslov pove, je moje uprašanje ali sem biseksualka. Da pa boste znali odgovoriti vam najprej povem mojo zgodbo.
Stara sem 13 in hodim v 8 razred OŠ. Vedno sem bila zaljubljena v fante. Res. Mislim enkrat sem bila v enega, nato v drugega, menjavala sem jih na kkšn mesec. Z nobenim nisem hodila, samo va je sem bila. Moja sošolka je že 3 leta v istega in nevem kako ji rata. No in zdej že ful časa(ene 4 oz. 5 mesecev) nisem v nikogar. Mislim, še vedno ko vidim nekoga pomislim "o ta je pa lep" ali pa "stem bi se pa dalo biti skupaj." Ampak mi noben ni bil dejansko všeč. Ne zares.
No in jst imam tudi zelo dobro prijateljico, ki je isto stara kot jaz, na isti šoli, samo v sosednji razred hodi. In ona je lepa. Pač vidiš jo in je lepa. Sama sicer ne misli tako ampak je. No in ona se veliko druži z mano in celo pri slovenščini sedi z mano in danes sem jo pospremila domov in je prijazna im vse. No in jst ko jo vidim sem tko vav kok je lepa. In med poukom včasih samo gledam vanjo. Mislim, si ne predstavljam da sva skupi pa se poljubljava ampak mi je lepa. Drugače ona je hetero. 100%.
Imam pa še eno prijateljico ki je bi. Mislim tega nikoli ne omenjamo ampak je rekla da je bi. Samo tko povem. Mi pa ni všeč. Kot prijateljica ja, v ljubezenskem smislu pa ne.
In zdaj me zanima če sem bi.
-------------
Hvala če si to prebral/a in lepo prosim, da če veš kako in kaj da mi odgovoriš. Hvala.
Lep dan še naprej!
Kot že naslov pove, je moje uprašanje ali sem biseksualka. Da pa boste znali odgovoriti vam najprej povem mojo zgodbo.
Stara sem 13 in hodim v 8 razred OŠ. Vedno sem bila zaljubljena v fante. Res. Mislim enkrat sem bila v enega, nato v drugega, menjavala sem jih na kkšn mesec. Z nobenim nisem hodila, samo va je sem bila. Moja sošolka je že 3 leta v istega in nevem kako ji rata. No in zdej že ful časa(ene 4 oz. 5 mesecev) nisem v nikogar. Mislim, še vedno ko vidim nekoga pomislim "o ta je pa lep" ali pa "stem bi se pa dalo biti skupaj." Ampak mi noben ni bil dejansko všeč. Ne zares.
No in jst imam tudi zelo dobro prijateljico, ki je isto stara kot jaz, na isti šoli, samo v sosednji razred hodi. In ona je lepa. Pač vidiš jo in je lepa. Sama sicer ne misli tako ampak je. No in ona se veliko druži z mano in celo pri slovenščini sedi z mano in danes sem jo pospremila domov in je prijazna im vse. No in jst ko jo vidim sem tko vav kok je lepa. In med poukom včasih samo gledam vanjo. Mislim, si ne predstavljam da sva skupi pa se poljubljava ampak mi je lepa. Drugače ona je hetero. 100%.
Imam pa še eno prijateljico ki je bi. Mislim tega nikoli ne omenjamo ampak je rekla da je bi. Samo tko povem. Mi pa ni všeč. Kot prijateljica ja, v ljubezenskem smislu pa ne.
In zdaj me zanima če sem bi.
-------------
Hvala če si to prebral/a in lepo prosim, da če veš kako in kaj da mi odgovoriš. Hvala.
Lep dan še naprej!
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(57)
Vesela šola me ne zanima.
(92)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(168)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(60)
