*i* ROSE *i*
"Rose?" se je naslednje jutro zaskrbljeno oglasila mama. "Slišala sem, kaj se je zgodilo. Si v redu?"
Pa jo le skrbi zame!
"Ja, mama." Sem ji odvrnila.
"Natančneje mi povej, kaj se je zgodilo, prosim," je silila vame.
"No, prav, no." Sem zamrmrala. Ne morem ji povedati, da sem se želela ubit. Morala se bom nekako zlagati.
"Hotela sem pogledati delfine..."
"Ponoči?" se je nasmehnila mama.
"Ja... pa sem se stegnila čez rob... pa mi je malo spodrsnilo...potem pa je prišel Jack..."
"Kdo pa je to?"
"Oh, samo tisti fant, ki me je rešil."
Mama me je začudeno pogledala.
"Pa saj ti veš, da si zaročena, kaj?"
"Ja, vem mama. In sploh mi ni všeč."
Kar je bilo res.
"In nato me je potegnil gor, a ker sem kričala so prišli varnostniki in Cal. Jacka so že hoteli vkleniti v lisice. Ampak potem sem nekako uredila zadevo..."
"Aha."
Očitno je slišala dovolj, saj je hitro odšla iz sobe. Tudi jaz sem odšla, želela sem se sprehoditi po ladji.
Nato sem naletela na...
*i* JACK *i*
"Hej." Sem ji rekel. Odzdravila mi je. "Jack," je začela.
"Še enkrat hvala, ker si me rešil včeraj. Ne vem, kako naj se ti zahvalim."
Nasmehnil sem se. "Malenkost!"
Nato sem se spomnil na njenega bodočega moža. Kako mu je že bilo ime? Charlie? Charles? Aja! Cal!
"Ali ga imaš rada?" sem jo vprašal. Rose me je pogledala.
"Koga?"
"Cala."
Rose me je gledala kot bi padel z Lune.
"Pardon?!" Mi je rekla. "Saj me sploh ne poznaš in to... in to se te ne tiče. Samo enkrat si me rešil, pa že siliš vame..."
"Ali ga imaš rada?" sem jo še enkrat vprašal.
"Veš kaj," mi je ostro rekla. "Jaz grem."
"Zakaj?"
"Zakaj? Zakaj misliš? Obnašaš se kot da me poznaš že dolga leta, pa sploh ne."
"Nisi rekla, da greš?" sem jo v smehu vprašal.
"Eee... sem." Mi je odvrnila.
Stresla mi je roko.
"Jack. Gospod Dawson. Lepo, da sva se spoznala."
"Enako." Sem se že skoraj zasmejal. Nato se je končno obrnila in odšla.
"Rose?" se je naslednje jutro zaskrbljeno oglasila mama. "Slišala sem, kaj se je zgodilo. Si v redu?"
Pa jo le skrbi zame!
"Ja, mama." Sem ji odvrnila.
"Natančneje mi povej, kaj se je zgodilo, prosim," je silila vame.
"No, prav, no." Sem zamrmrala. Ne morem ji povedati, da sem se želela ubit. Morala se bom nekako zlagati.
"Hotela sem pogledati delfine..."
"Ponoči?" se je nasmehnila mama.
"Ja... pa sem se stegnila čez rob... pa mi je malo spodrsnilo...potem pa je prišel Jack..."
"Kdo pa je to?"
"Oh, samo tisti fant, ki me je rešil."
Mama me je začudeno pogledala.
"Pa saj ti veš, da si zaročena, kaj?"
"Ja, vem mama. In sploh mi ni všeč."
Kar je bilo res.
"In nato me je potegnil gor, a ker sem kričala so prišli varnostniki in Cal. Jacka so že hoteli vkleniti v lisice. Ampak potem sem nekako uredila zadevo..."
"Aha."
Očitno je slišala dovolj, saj je hitro odšla iz sobe. Tudi jaz sem odšla, želela sem se sprehoditi po ladji.
Nato sem naletela na...
*i* JACK *i*
"Hej." Sem ji rekel. Odzdravila mi je. "Jack," je začela.
"Še enkrat hvala, ker si me rešil včeraj. Ne vem, kako naj se ti zahvalim."
Nasmehnil sem se. "Malenkost!"
Nato sem se spomnil na njenega bodočega moža. Kako mu je že bilo ime? Charlie? Charles? Aja! Cal!
"Ali ga imaš rada?" sem jo vprašal. Rose me je pogledala.
"Koga?"
"Cala."
Rose me je gledala kot bi padel z Lune.
"Pardon?!" Mi je rekla. "Saj me sploh ne poznaš in to... in to se te ne tiče. Samo enkrat si me rešil, pa že siliš vame..."
"Ali ga imaš rada?" sem jo še enkrat vprašal.
"Veš kaj," mi je ostro rekla. "Jaz grem."
"Zakaj?"
"Zakaj? Zakaj misliš? Obnašaš se kot da me poznaš že dolga leta, pa sploh ne."
"Nisi rekla, da greš?" sem jo v smehu vprašal.
"Eee... sem." Mi je odvrnila.
Stresla mi je roko.
"Jack. Gospod Dawson. Lepo, da sva se spoznala."
"Enako." Sem se že skoraj zasmejal. Nato se je končno obrnila in odšla.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
perfect
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:.
res, noro dobro. fuuuk si nadarjena snoop
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:.
res, noro dobro. fuuuk si nadarjena snoop
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg, tok kul.... :heart::heart::heart::heart::heart::heart: love it
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart::green_heart:
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica