26. MAJ
Vse bolj se zavedam, da postajam redna stranka bolnic. Najprej ko sem padla s sedežnici na smučišču in če je to bilo malo sramotno, potem je to izredno sramotno. Čudno, da se kaj spomnim ...
A da ne prehitevam, začnimo od začetka. Se spomnite tistega plakata z vabilom na zabavo? No, na to zabavo sem šla včeraj zvečer, bolje rečeno *i*zakleti*i* večer.
Sprva je bila umirjena zabava. Glasba se je ves čas vrtela, a z normalno glasnostjo in nekaj ljudi, ki jih je bilo ogromno, je zaplesalo bolj za hec kot za res. Edino za šankom je bilo malo bolj živahno, saj je pijačo stregel mlad - le nekaj let starejši od večine - in dokaj seksi fant. Ampak kot sem že povedala, na začetku je bilo še vse v redu.
A malo pred polnočjo so se stvari zame začele slabšati. Ker je zabava trajala že tri ure, sem postala žejna, zato sem šla k šanku. In za njim je bil tisti seksi fant.
"Kaj naj ti dam, lepotička?" me vpraša in se popraska po črnih laseh, polnih laka. Pomislim, da je zelo podoben Elvisu Presleyu, moji simpatiji iz sedmega razreda. "Kaj praviš na kozarec rdečega ali belega?"
Še nikoli do takrat nisem pila alkohola, a velikokrat sem že slišala, da so ljudje moje starosti malo poskusili piti, čisto malo. Točaj ala Elvis me zopet pogleda. Majhen kozarček ne bi smel biti problem, kajne? "Samo majhen kozarec, prosim."
"Vse za lepotičko," odvrne in mi pomižikne.
Pravzaprav se dogodkov za tem ne spomnim dobro. Verjetno so si kozarci sledili in sledili, ko se točaju-Elvisu nisem mogla upreti.
Potem je prišel najhujši trenutek, ki se ga za čudo malo boljše spomnim. Plesala sem s točajem-Elvisom, ko sem zagledala Johna. Ko sem ga zagledala, sem postala jezna. Še točaj se je takoj zanimal zame, on pa se po treh mesecih ni prav nič.
"Ta rjavolasi je moj prijatelj John," rečem Elvisu, ko se zavrtiva. "Po treh mesecih se ni čisto nič pozanimal zame."
"No, pokaživa mu to, kar mu gre," reče in se obrne stran in zakliče: "John!" Ko naju zagleda, se skloni k meni in me poljubi.
Potem sem verjetno popolnona pijana pristala tukaj.