Tukaj je nov del. Upam da vam bo všeč.:ghost::ghost:


In potem smo čakali. In čakali. In čakali. In potem se je Ernest spomnil: lahko mu nastavimo še mojo staro razpadajočo lučko! Ta lučka bi lahko bila vaba! S polžem sma se strinjala. in smo jo nastavili. Nastavili smo jo malo za odskočno desko. in potem smo spet čakali. In potem se je močvirnoh končno prikazal. Očitno je zavohal nočno lučko, sem jima zašepetala. Močvirnoh se nam je počasi približeval. Segli smo po mečih ki nam jih je malo prej priskerbel Ernest. Moj je imel zlat ročaj z velikim rubinom na sredini. Počakali smo da se je še bolj približal. In smo zamahnili. jaz sem mu odrezala noge, polž roko, Ernest pa glavo. močvirnohovo truplo smo vrgli skozi okno. mislili smo še glavo samo Ernest je vstrajal da jo obdrži kot tofejo. Znago nad močvinohom smo proslavili z ogromnim ampak res ogromnim kupom palačink prelitih z javorjavim sirupom. Potem je bil čaz za spanje. Kmalu sem zaspala. A potem sem slišala... krike?! Spet?! Hitro sem šla zbudit polža in Ernesta. Potem sem si šla gor po moj meč in nahrbtnik. Ernest me je posnemal. Polž pa ni imel ničesar polek. Nato sem zgrabila še polža. Skupaj smo pobegnili iz hiše. Hiša se je nato začela močno trest. In nato se je ...podrla.

Se nadaljuje...

lp
Emz