Hi!
Po dolgem času sem končno imela čas, da napišem ta del. Upam, da vam bo všeč.

"Emily? Ravnatelj te kliče," mi reče Samantha. Trenutno sem v njeni in Annabellini sobi. Ne želim se vrniti v mojo sobo, ki je postala kraj zločina. "Emily?" Zdramim se iz misli in si potegnem slušalke iz ušes. Vstanem s postelje in se odpravim proti vratom. Na hodniku me že čaka ravnatelj. "Kriminalist je ravnokar prišel. Si pripravljena na pogovor?" me vpraša. Pokimam in mu sledim vse do njegove pisarne. Odprem vrata in vstopim. Ozrem se naokoli. Slišim, kako se vrata za mano tiho zaprejo. Še vseeno se ob tem zdrznem. "Pozdravljena, gospodična Wiliams," zaslišim za seboj. Preplašena se ozrem in vidim, da za mizo sedi moški okoli tridesetih, očitno kriminalist. "Sem kriminalist Lucas Rodriguez in rad bi ti postavil nekaj vprašanj o tvoji umorjeni sostanovalki. Prosim, usedi se." Odpravim se proti mizi in se počasi usedem na mehek stol. "Torej, prvo vprašanje. Se je tisti večer pred Harperino smrtjo zgodilo kaj nenavadnega, se je na kakršenkoli način čudno obnašala?" Drhte zavzdihnem in rečem: "Ne, čisto nič. Je pa zelo čudno, da je imela tisto lutko v svoji omari, saj smo ravno tisti večer gledale grozljivko, v kateri je ta lutka, Chucky, nastopala." Podrobno me opazuje in nadaljuje: "Zanimivo. Si opazila, da bi se tvoje ali njene prijateljice nasilno ali nesramno obnašale do nje, ji grozile, karkoli?" Odkimam. "Prav. Si ponoči karkoli zaslišala, videla?" Spet odkimam. Kriminalist Rodriguez si nekaj časa nekaj zapisuje v svoj zvezek, potem pa vstane in reče: "To je vse. O, oprosti, čakaj, še nekaj sem te hotel vprašati. Bi te kaj motilo, če bi se zdaj z mano odpravila k Harperini družini?" Odkimam, vendar nisem čisto prisebna. Večino poti do Harperine hiše se ne spomnim. Ko prispeva na cilj, se zdramim in izstopim iz avta. Hišo z dveh strani obkroža gozd, ki v tako poznih urah zgleda malo strašen. Z kriminalistom Rodriguezom se odpraviva k vratom. Pozvoniva in kmalu nama odpre Harperina mama. Spusti naju noter in kmalu se s kriminalistom zapleteta v pogovor, prekinjen z veliko joka gospe Moore in ostalih družinskih članov, ki se kmalu zberejo okoli nas. Čez nekaj časa Harperina sestra vpraša: "Kdo je to dekle, kriminalist Rodriguez?" Kriminalist me predstavi in vsi me pozdravijo. Nalahno jim pokimam nazaj v pozdrav. Potem zaprem oči.
Ko jih spet odprem, sem globoko v gozdu zraven hiše. Za sabo zaslišim šumenje listov in korake, ki so vedno hitrejši. Poženem se v beg, vendar sem vseeno prepočasna. Nekaj se vrže name in prestrašeno zakričim. Obrnem se, z mislijo, da naj vsaj vidim, zaradi česa bom umrla. Pred seboj zagledam...

Če vam je bil ta del všeč, pritisnite :heart:. In še napišite v komentarje, kdo mislite, da je lovil Emily.
Nov del pride jutri, do takrat se pa lepo imejte in uživajte v vikendu!