Hojla!
Tole je del zgodbe za pokušino, da bote videli kako zgodba izgleda
Uživajte!
Letela sem visoko nad nebom. Noč se bo kmalu prevesila v dan. »Kaira, pohiti! Kmalu bo dan.« mi je zaklicala moja mama. Pogledala sem proti socu in videla, da mu manjka le še malo, da pride izpod gora. Pogledala sem svoja krila, ki so počasi bledela. Zlatela sem proti mami, ki me je čakala pred vhodom v vrt. Bili sva še zadnji. Pristala sem na tleh. V srebrnem siju sva se probrazila. In skupaj sva se odpravili skozi velika lesena vrata, ki so jih za nama zapečatili. Stopili sva čez vrt v palačo. Skupaj sva pokončno stopali po marmornatih tleh z vzorcem vrtnic. Stopila sem do vrat in jih odprla. Pogledala sem kljuko v obliki vrtnice in vstopila v svojo sobo. Iz las sem si odstranila zlato tiaro z vrtnicami in se vsedla na viseči stol. Nisem vampirka, če vas zanima. Nisem lik iz labodjega jezera. Sem nekaj drugega. Sem dekle in ko se sonce spravi pod gore postanem pegaz.
To je to.
Čisto malo.
Če vam je všeč stisnite en :heart:
Lp. fla
Tole je del zgodbe za pokušino, da bote videli kako zgodba izgleda
Uživajte!
Letela sem visoko nad nebom. Noč se bo kmalu prevesila v dan. »Kaira, pohiti! Kmalu bo dan.« mi je zaklicala moja mama. Pogledala sem proti socu in videla, da mu manjka le še malo, da pride izpod gora. Pogledala sem svoja krila, ki so počasi bledela. Zlatela sem proti mami, ki me je čakala pred vhodom v vrt. Bili sva še zadnji. Pristala sem na tleh. V srebrnem siju sva se probrazila. In skupaj sva se odpravili skozi velika lesena vrata, ki so jih za nama zapečatili. Stopili sva čez vrt v palačo. Skupaj sva pokončno stopali po marmornatih tleh z vzorcem vrtnic. Stopila sem do vrat in jih odprla. Pogledala sem kljuko v obliki vrtnice in vstopila v svojo sobo. Iz las sem si odstranila zlato tiaro z vrtnicami in se vsedla na viseči stol. Nisem vampirka, če vas zanima. Nisem lik iz labodjega jezera. Sem nekaj drugega. Sem dekle in ko se sonce spravi pod gore postanem pegaz.
To je to.
Čisto malo.
Če vam je všeč stisnite en :heart:
Lp. fla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam! Saj pride nadaljevanje te zgodbe ne? Ker je ful dobro!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremlam keda pa pride nov del?
1
Enajsta enajstka
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaaaaa. Yes. Tok rada berem tvoje fenomenalne zgodbe! Super je! Nimam nič za pripomnit!:kissing_heart::kissing_heart::kissing::kissing_closed_eyes::kissing_smiling_eyes::heart_eyes::heart_eyes::sparkling_heart::gift_heart:
Tvoja dg
Tvoja dg
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful doba zgodba:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:me zanima kaj je:heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vsaka tvoja zgodba je vedno boljša in boljša.
:hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::sparkling_heart::hearts::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::hearts::sparkling_heart::hearts::hearts::hearts::sparkling_heart::hearts::hearts::sparkling_heart::hearts::heart::hearts::sparkling_heart::hearts::heart::heart::hearts::sparkling_heart::heart::heart:
Ps:Rdeče vrtnice, so moje najljubše rože.
:hearts::hearts::hearts::sparkling_heart::heart::sparkling_heart::hearts::sparkling_heart::heart::hearts::hearts::sparkling_heart::heart::heart::heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
:hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::sparkling_heart::hearts::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::hearts::sparkling_heart::hearts::hearts::hearts::sparkling_heart::hearts::hearts::sparkling_heart::hearts::heart::hearts::sparkling_heart::hearts::heart::heart::hearts::sparkling_heart::heart::heart:
Ps:Rdeče vrtnice, so moje najljubše rože.
:hearts::hearts::hearts::sparkling_heart::heart::sparkling_heart::hearts::sparkling_heart::heart::hearts::hearts::sparkling_heart::heart::heart::heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nova zgodbaaaaaa he heee grem brat naprejj! Odličen začetek
Lp
Lp
0
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!



Smetišnica