17.poglavje- Valeta (tretji del od štirih)


~Grayson

Valeta se je končno začela. Najprej smo prišli s pari na oder, počasi drug za drugim, in naredili krog ali dva po celi telovadnici. Potem pa smo zaplesali poskočen ples. S Coco sva se res zabavala, lepo se mi je smejala v njeni očarljivi obleki. Nato smo odplesali še angleški valček. To je bil trenutek kjer sva midva zasijala. Ples sva vadila in plesala bolje kot vsi ostali. Učitelji so naju pohvalili, da boljših plesalcev še ni bilo.
Čas se je med plesom kar ustavil. S Coco sva se ves čas gledala in se rahlo smejala. Njena rdeča lica so bila zelo prisrčna.
Po koncu vseh plesov smo začeli z razrednimi točkami. Začeli so a-jevci, ki so kazali slike, ko si bili še majhni in potem so še povedali najboljše dogodke o vsakemu posebej, ki jim bodo ostali v spominu. Bilo je zelo smešno, ko gledaš stare slike iz prvega razreda, a hkrati zelo lepo, saj so se spominjali najlepših trenutkov, ko so bili skupaj. In nekako je bilo tudi žalostno, ker se bodo morali po koncu osnovne šole razbiti na vsak svoj del in nadaljevati vsak svojo zgodbo. A spomini so tisto kar ostane za vedno.
Med gledanjem njihove predstave so se mi rahlo orosile oči. Pogledal sem po vseh svojih sošolcih in se spomnil na vse naše skupne trenutke. Na primer, ko je Arnold med uro matematike v tretjem razredu prepeval državno himno. Cel razred se je rahlo smejal, pa ne zato, ker je pel himno, namreč pa zato, ker je tako fušal! Prav smešno je bilo. Zdaj pa je samo žalostno. Spomnim se tudi, ko je učiteljica v četrtem razredu vprašala Joeya, katera žival se izvali iz jajca in on je rekel krava. Vsi smo vključno z učiteljem pahnili v gromovit smeh.

Naslednji so bili b-jevci. Imeli so bolj bedno predstavo. Nekaj so kazali grde risbe, ki so jih narisali, ko so bili mlajši in se ob tem jokali in spominjali starih dobrih časov. Tudi nekaj mojih sošolk se je začelo jokati. Vse skupaj je bilo kar čustveno.
Kmalu pa smo bili za razredno točko na vrsti mi.



18.poglavje- Valeta (četrti del od štirih)


~Jimmy


Z razredni točko smo bili na vrsti mi. “In zdaj, naš 9.C!” nas je napovedal ravnatelj z velikodušnim nasmeškom. Cel naš razred se je v račjem redu počasi postavil na “oder”.
“Torej mi smo 9.C, razred, ki je bil vedno najbolj nagajiv, a zato nič manj pametnejši!” je uvod začela Daisy. “Spominjam se, kot bi bilo včeraj, ko je Bill šel na ženski WC namesto na moškega. Ja prav ste slišali! To je bilo v četrtem razredu, ko nismo dobro razločili znakov na vratih stranišča.” je najprej svoj spomin, ki si ga bo najbolj zapomnila povedala Kate. “Jaz si bom pa najbolje zapomnil, ko smo bili med matematiko v četrtem razredu in sem si prepeval državni himno!” se je rahlo v zadregi poskušal nasmehniti Arnold. Cela dvorana je prasknila v smeh. “Meni pa bo najbolje ostalo v spominu, ko sem se prvič spustila pa toboganu in sem se, namesto, da bi se usedla na tobogan, usedla na mrzel les poleg njega, Dobila sem pet trsk v mojo rit!” sej je nasmejala Judy.
Tako smo nadaljevali s točko in govorili vse najbolj smešne in nerodne stvari, ki so se nam zgodile kadarkoli v življenju. Dobro smo se nasmejali in proti koncu smo že jokali. Res bom pogrešal sošolce. Veliko smo doživeli skupaj.

Po naši točki so nastopili še d-jevci. Potem pa je ravnatelj v telovadnico prinesel torto in vsi smo se posladkali. Prav pogrešal bom to šolo!