če mate kje blizu slušalke si lahko kar naštimate Stop The Wedding!
*pod*17. POGLAVJE*pod*
*i*Čez 12 let*i*
*b*Sara*b*
Po tem, ko sem izvedela vse družinske skrivnosti, sem probala priklicati Žana, ampak je bil ne dosegljiv. Preprosto je izginil, kot da bi čez noč spakiral in odšel kdo ve kam. Hotela sem se mu opravičiti za vse, da sem ga prizadela. Nikoli ga ne bi smela pustiti samega, pa četudi so mi starši pravili, da se on noče družiti z mano.
Oba s Krisom sva poslušala vsak po svoje prirejeno resnico. Meni so starši povedali, da so hoteli prekiniti družinski posel, ker smo bili ničvredni za njih in, da se Žan noče več družiti z mano. Zato sem tudi stekla iz stanovanja od njegove babice, ko me je poljubil. Bala sem se, da me bo prizadel in, da sem za njega le ničvredno dekle iz neke družine, ki so skupaj imeli posel.
Kris mi je kasneje povedal resnico, da je vedno vedel za vse, saj je enkrat našel dokumente in pogodbo z drobnim tiskom, da če dobiček začne upadati se odstrani Žanova družina, saj se po tem ne bo rabil denar deliti na tri družine in ga bo več za njegovo in mojo. Oče mu je doma natvezil, da je to ponarejeno, da so dokumenti neresnični od Žanove družine, da bi zmagali na sodišču.
Žanova zgodba je bila drugačna, nikoli je nisem povsem razumela, nikoli nisem izvedela tega od njega. Temveč od njegove mame, nekega dne, ko sem ga iskala, da bi se opravičila. Povedala mi je, da me je ljubil, da je v meni vedno videl dobro. Ampak se mu je po tem, ko so izgubili vse samo utrgalo in se je čisto spremenil. Začel se je zapirati vase in skoraj nič se več ni smejal, takrat me je začel sovražiti.
Med nama s Krisom je še kakšni dve leti po prepiru in po tem, da sva končala bilo čudno. Ampak mislim, da sva si oba morala vzeti samo malo časa zase, da razmisliva. Kris je medtem bil z nekaj dekleti, ampak z nobeno ni držal posebej dolgo. Jaz pa se nisem po tistem več hotela spuščati v zveze. Po pol letnem opravičevanju sva z Tino spet postali prijateljici. Najboljši prijateljici. Vse je bilo tako kot mora biti.
Čez čas sva s Krisom ponovno poskusila, gradila sva na odnosu in po tem me je zaprosil.
»Prekleto, kako si lepaaa!« Vzhičeno v sobo pride Tina.
Pogledam svoj odsev v ogledalu v beli poročni obleki, moji lasje so valoviti in speti s lasnicami, ki imajo na sebi ne prave bisere.
Najina pogleda se ujameta v ogledalu. Res jo imam rada. Ona je dokaz, da se lahko do smrti skregaš s prijateljem, ampak če je ta pravi, se bosta slej kot prej spet pobotala. Jaz si ne morem predstavljati življenja brez nje in ona življenja brez mene. Tudi prijateljstvo je prava ljubezen.
Nasmehnem se ji. Takoj po zaroki, sem šla do nje vsa navdušena in jo vprašala, če bi bila moja poročna priča. Od navdušenja je začela kričati. Tako je bila vesela za naju.
»Sara, nekaj ti morem povedati.«
Skozi okno uzrem znano postavo, visok fant z malo temnejšo poltjo se zunaj sprehaja na dvorišču, kjer se bova čez par ur poročila s Krisom. Obrne se proti stavbi, tako se lahko najina pogleda ujameta. Nosi temno modro srajco, ki mu poudari temno modre oči, njegovi lasje so še vedno temno rjavi in malo valoviti. Skoraj se ni spremenil. Nasmehne se mi s svojimi polnimi ustnicami in dvigne roko v pozdrav.
Srce mi za hip obstane, na svojem hrbtu začutim dlan. Tina prisede in si popravi svoje temne kodre za uho.
»Jaz sem ga povabila, vem koliko ti je včasih pomenil. Bili ste prijatelji.«
Pokimam.

*b*Kris*b*
Pripravljen sem, poročil se bom z ljubeznijo mojega življenja. Pričakal sem jo v najinem stanovanju na kolenih, takoj je rekla ja.
Vedno sem vedel, da bova končala skupaj, če tudi so bili medtem vzponi in padci, bil je čas, ko si nisva bila ravno v redu. Ampak ti časi so minili.
Gledam jo, kako koraka v dolgi beli obleki proti meni, njen oče pa jo drži pod roko. Na zvočniku se zasliši poročna koračnica.
»Ponoviva še enkrat?«
Nasmehne se in mi prikima. Tako kot pred leti, ko sva se poročila kot otroka, ampak zdaj gre zares.
»Sara, ali vzamete Krisa za svojega moža? Ali obljubljate, da mu boste stali ob strani v dobrem in slabem?« Reče matičar, ki naju bo poročil.
»Obljubljam.«
»Kris, ali vzamete Saro za svojo ženo? Ali obljubljate, da ji boste stali ob strani v dobrem in slabem?«
»Obljubljam.«
»Če kdo pozna kakšen razlog, zakaj se ta dva ne bi smela poročiti, naj spregovori zdaj ali za vedno molči.«
Nekdo v drugi vrsti se vstane, preden bi pogledala tja vem kdo je.
Žan.

*b*Žan*b* (Ashe - Stop The Wedding!)
Vsi pogledi se usmerijo proti meni. Za trenutek se mi zazdi, da sem se znašel v napačnem prostoru. Vsi ti nasmehi, srečni obrazi in ljudje, ki komaj čakajo, da bosta izrekla usodni da.
Pogledam Saro. Še vedno je lepa. Pravzaprav je še lepša, kot se je spomnim.
»Žan?« zaslišim njen glas.
Ne odgovorim ji. Pogled preusmerim h Krisu. Tudi on me gleda. Na obrazu nima več tistega samozavestnega nasmeška, ki ga je imel še pred nekaj sekundami.
»Samo nekaj bi rad povedal.«
Naredim nekaj korakov naprej.
»Sara,« začnem in za trenutek obstanem. »Vem, da sem zadnji človek, od katerega bi želela slišati karkoli na ta dan. Ampak vseeno ti dolgujem vsaj to.«
Pogoltnem cmok.
»Pred dvanajstimi leti sem naredil največjo napako svojega življenja. Mislil sem, da bom s tem, ko te bom prizadel, vsaj malo popravil vse, kar se je zgodilo meni. Ampak nisem popravil ničesar. Samo izgubil sem še zadnjo osebo, ki mi je kaj pomenila.«
Za trenutek pogledam proti tlom.
»In danes stojim tukaj ter gledam, kako se poročaš z mojim nekdanjim najboljšim prijateljem iz otroštva. Iskreno? Ne vem, ali sem prišel sem zato, da vama zaželim srečo, ali zato, ker sem še vedno preveč sebičen, da bi vaju gledal skupaj.«
Kris se premakne, kot da bi želel nekaj reči, vendar ga prehitim. In ga pogledam naravnost v oči
»Ampak eno stvar vem, sonček. Zaljubljen sem bil le enkrat.«
Spet pogledam Saro.
»Upam, da te bo osrečil. Resnično upam.«

*b*Sara*b*
Solze so mi zalile obraz, sezula sem si pete in stekla stran. Bila sem prepričana, da je to to, da je Kris pravi. Ampak čustva do Žana so še vedno bila živa, le nekdo jih je mogel zbuditi in to je ravnokar naredil.
Čez par ur se vrnem nazaj, tekla sem le proti gozdu, ki je bil blizu. Prišla sem do potoka, kjer sem se usedla na kamen in jokala. Gostje jejo hrano, ki je bila naročena za najino poroko. Na koncu dvorišča zagledam Krisa in Žana. Nasmehnem se.
Vem, da naju nikoli nič ne bi moglo ločiti, nič več, stečem proti njem.
Vem, da je on pravi.

*b*Žan*b*
Tokrat ni tekla stran od mene, temveč proti meni, bleščeče svetli, dolgi lasje so ji plapolali v vetru, njene temno rjave oči so se srečale z mojim. Z razprtimi rokami je tekla v mojo smer, pripravljena na objem. Ozrl sem se za svoj hrbet, da bi videl proti kom teče, če je kdo za mano. Za seboj sem zagledal Krisa.
Za trenutek nisem mogel verjeti svojim očem. Je mogoče? Pogled mi je za hip ušel proti Krisu, ki je stal nekaj korakov za mano.
In resnica, ki je prišla na plano, me je zadela bolj, kot sem pričakoval.

*i*KONEC*i*