19.poglavje- Na zabavi na valeti se zgodi nekaj, kar noben ni pričakoval

~Joey


Po valeti je cela naša generacija devetih razredov odšla v bližnji lokal.
“Hej Joe, ne hodi tako hitro prosim, ne dohajam te!” je govorila Kate, ko je z berglami skakala po eni nogi.
Med hojo sem z enim očesom opazoval Graysona- kradljivca punc. Z Coco sta se sladko držala za roke in se smejala drug drugemu. Občasno sta kako rekla še z Billom, ki je hodil pred njima.
Prispeli smo do lokala “Rdeči bik” in se posedli za mize, nekateri pa so odšli na mini plesišče. S Kate sva se usedla na eno mojih najljubših miz in se začela nekaj pogovarjat. Vmes sem ves čas spremljal kaj počneta Grayson in Coco. Najprej sta malo sedela za mizo in kaj popila, potem pa sta šla plesat in na plesišču kar ostala. Ves čas sta skakala kot nora in se držala za roke.
Kate me je prijela za roko. Opazila je, da nisem najbolj pri sebi. “Pridi, usedi se tu zraven mene,” je rekla in ubogal sem jo. Usedel se se in nato me je poljubila. Kar tam pred vsemi. Nekaj časa sva ostala v tem položaju, potem pa je rekla: “Pogrešala te bom, ko ne boš več moj sošolec!” Zamislil sem se. Na to niti pomislil nisem. Da je ne bom več veliko videval. V tistem trenutku se mi je najina zveza zdela čisto odveč. Presedel sem se nazaj na moje mesto. Razmišljal sem, kaj naj storim. Naj jo kar takole zapustim? No, ja. Ampak to bi bilo zelo čudno. Pa kaj? Itak me pojutrišnjem ne bo več na tej šoli.
“Kate, se lahko pogovoriva?” sem ji resno rekel. “Ja, mislim, seveda,” je malo prestrašeno rekla. Pogledala me je globoko v oči. “Torej, se ti ne zdi, da je tale najina zveza malo odveč?” sem jo vprašal. “Aha, že vidim kaj se dogaja, okej lahko greš, nočem te več videti. Šu šu, stran od mene!” se je razjezila in se obrnila stran od mene. To mi je zelo olajšalo moje besede. Nisem vedel kaj reči zato sem se odvalil do sosednje mize, kjer so sedeli Arnold, Jimmy in Bill.
“Hej! Veste… Kate me je pustila,” sem z malo bolečine v glasu izdavil. Naredil se mi ne cmok v grlu.
“Kaj si!” me je grdo pogledal Jimmy. “Nič jaz, ona me je napodila stran!” sem se branil, čeprav sem vedel, da sem jaz vsega kriv. “Ker debil si ti?” me je Arnold pogledal. On je ugotovil, da se lažem in da Kate nič ni kriva. “Kaj se pritožujete? Itak čez dva dni ne bom več v šoli!” sem podal dober razlog.
Vsi so se spogledali. Jimmy me je grdo pogledal. V tistem trenutku mi je postalo žal. Zdaj je kar je. Kate me noče več videti, moji prijatelji so jezni name in moj brat me zdaj samo še bolj sovraži. Ni dober občutek. Počutil sem se malenkost krivega.
Vzel sem vse moje stvari in odšel. Nikoli več nočem videti teh ljudi.


20.poglavje- Dobimo spričevala


~Coco


Bilo je hladno torkovo jutro, a vseeno je svetilo sonce. Jaz in Judy sva hodile v šolo. “Ej, a boš kaj pogrešala sošolce?” sem jo vprašala. Rahlo presenečeno me je pogledala. “Ti jih ne boš?!” Zamislila sem se. “Seveda jih bom!” sem odgovorila. “No učiteljev zagotovi ne bom pogrešala…” sem še dodala. “Ja, kdo pa jih bo?” se je nasmehnila Judy.
Prišle sva do šole. Vsi devetošolci so čakali pred šolo. Smejali so se in nekateri so celo jokali. Zagledala sem Billa in Arnolda, ki se pogovarjata na klopci in z Judy sva šle do njiju.
“Hej! Kako smo?” sem vprašala. Obadva sta me rahlo zbegano pogledala. Kot, da nekaj ni čisto v redu. “Kaj pa je?” sem naposled vprašala. “Ah, nič… samo Joe je pustil Kate po valeti…” je živčno povedal Bill. “Kaj je?!” je jezno vprašala Judy. “Kako si drzne?! Pa kaj on misli, da je? Kaj, da vse punce padajo za njim ali kaj?!” se je začela jeziti. Bila je videti rdeča v obraz in njene prijazne rjave oči so se spremenile v črne žareče krogle.

Po tem, ko smo, cel naš razred, še zadnjič sedli skupaj v učilnico, je naš razrednik začel deliti spričevala. Vladala je smrtna tišina. Z Judy sva se samo spogledovali. Kate je začela jokati, nato še Anna potem pa je kar naenkrat jokal cel razred. Še razrednik je bil videti potrt. Ta prizor ni bil eden izmed najsrečnejših v osnovni šoli.
Po desetih minutah joka in spogledovanja je naposled razrednik rekel še zadnje besede. Nato pa smo odšli iz učilnice in odšli domov. Uradno so se nam začele poletne počitnice.