*b**pod* 7. november *pod**b*
*b* Jesse*b*
Ura je 6.30. Ne da se mi na preduro. Danes imam uro brezplačnih inštrukcij.
Na naši šoli namreč poteka projekt "učna pomoč med vrstniki." In jaz sem vključen v ta projekt, ker nimam ravno najboljših ocen. Na žalost. Upam, da me bo imel vsaj nekdo, ki ga poznam in me ne bo dolgočasil.
*b* Aimee *b*
Aimee Cooper in Jesse Harper. Jesse Harper in Aimee Cooper. Ne glede na to, kako sem obračal ti dve imeni, sem vedno dobila isto: moj “učenec” je Jesse Harper. To bo še dolga zgodba.
Ne, ne, ne. Nočem ga. Ne, ne, ne, sem razmišljala. Ampak ne zato, ker bi bila zaljubljena vanj. Malo mi gre na živce.
Že pet minut buljim v seznam. Najbrž izgledam zelo čudno.
»Si v redu?« zaslišim glas za sabo. Obrnem se in ga zagledam. Jesse Harper. Ne no.
»Eh… ja, samo en podatek iščem,« sem se izgovorila.
»Aha, jaz tudi,« pogledal je na seznam.
Še nekaj sekund je gledal v list papirja, nato pa me vprašal: »Mogoče veš, kdo je Aimee Cooper?«
»Živjo,« sem rekla in mu pomahala.
Rahlo je zožil oči, nato pa se nasmehnil.
»Aha. No, jaz sem Jesse in kot kaže, si moja inštruktorica za učenje.«
»Vem da si Jesse in ja, tvoja inštruktorica sem. Lahko greva v prazno učilnico in začneva.«
Prikimal je in odšla sva v eno od mnogih praznih učilnic. Danes sva delala fiziko, saj sem opazila, da mu povzroča velike težave.
In naj vam nekaj pojasnim. Jesse mi ne gre na živce kot oseba. Na živce mi gre to, da se tako obnaša. Da se ima za tistega, ki lahko dobi vsako punco. Da ima tako družbo. Niso mi preveč všeč popularni ljudje. Preveč so… hm, popularni. Imajo preveč pozornosti. Preveč so važni. Čeprav sama v sebi verjamem, da so čisto dobri ljudje, le drugačen način življenja imajo kot mi, ki nikoli ne izstopamo. In mislim, da tudi Jesse ni tak. Če bi imel ob sebi osebo, ki ne bi bila taka kot on, bi dokaj hitro ugotovil, da v resnici ni tak.
Skratka, fizika.
»Česa ne razumeš?« s tem stavkom vedno začnem inštrukcijo.
»Ničesar. Iskreno, med poukom nikoli ne poslušam,« je rekel in se razkomotil na stolu.
»Potem pa ne bodi len, odpri zvezek in začni. Povej mi kaj o vzgonu. Nimam nič proti, če bereš iz zvezka, samo povej mi kaj,« sem rekla.
Res je naredil, kar sem mu rekla in začel brati: »Vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine. Je sila vode oz. katerekoli tekočine, ki deluje navpično navzgor. Odvisen je od prostornine telesa…«
Začela sem risati na tablo: »Torej. Predstavljaj si, da imaš posodo z vodo. Vanjo potopiš kamen. Nanj deluje vzgon.« Razlagala sem in razlagala, dokler ni zvonilo. Moram reči, da sem se zelo zatopila v to, da bi Jesse razumel snov.
»Zelo dobro razlagaš,« mi je povedal, medtem ko je pospravljal zvezke v torbo.
»Hah, to mi vsi povejo, zato sem se pa tudi prostovoljno javila za brezplačne inštrukcije.«
»Skratka, hvala ti za tole, mi je bolj razumljivo.«
»Ni problema. Naslednji teden se dobiva ob isti uri, velja?«
»Ok. A lahko delava kemijo mogoče?«
»Ja, itak. Samo imej pripomočke s sabo.«
Poslovila sva se in odšla vsak v svoj razred.
*b*Jesse*b*
Aimee je precej tiha punca. Nekajkrat prej sem jo že opazil na hodnikih, vendar bi lahko rekli, da mi “ni bila nikoli v interesu,” zato se nisem nikoli pozanimal o njenem imenu. Vendar mi je precej všeč. Lepa je in urejena. Všeč so mi njeni rjavi lasje s prelepimi nekoliko svetlejšimi prameni. Njene oči so tudi lepe, ampak ne tako kot od Kylie.
No, in Aimee dobro razlaga snov. Ampak na žalost sem še vedno nesrečno zaljubljen v Kiley. Ne morem je spraviti iz glave. Ne morem.
*b*Kiley*b*
Pogrešam ga. Pogrešam njegovo bližino. Vendar nisem zaljubljena vanj. Samo… zbližala sva se in všeč mi je bilo, ko sva se družila.
Iz omarice sem vzela telefon in ga prižgala. Jesseju sem napisala, če gre z mano v pekarno. Čakala sem na odgovor.
Čez nekaj minut je moj telefon zazvonil. *i*Končno,*i* sem pomislila. Odgovoril je z ja.
Obrnila sem se in stal je za mano.
»Oj,« je rekel.
Odzdravila sem mu, pobrala šolsko torbo in rekla: »Greva.«
Hodila sva po pločniku. V tišini. Sovražim tišino. *i*Moram*i* nekaj reči. *i*Moram.*i* A me je prehitel.
»Zakaj si me ignorirala? Saj sva se zmenila, da ostaneva prijatelja.«
Zavzdihnila sem.
»Oprosti.«
»Ne pomaga,« je rekel in pogledal naokrog.
»Poglej. Oprosti. *i*Oprosti.*i* Nisem vedela, kako naj pristopim do tebe. Težko je. Ampak bodi vesel, da sem ti rekla, če greš z mano v pekarno. Lahko bi te še naprej ignorirala.«
»Prav, prav. Sprejmem opravičilo. In ja, hvala da si me povabila zraven.«
»Torej, kako ti kaj gre?« sem ga vprašala.
»Ah, bolj tako tako. Ne da se mi delati. Ne da se mi učit. Ravno danes so se mi začele inštrukcije.«
»Lepo. Mi smo danes pisali zgodovino. Sploh se ti ne sanja, kako je ta učiteljica čudna. Pač v test da nekaj, kar se sploh nismo učili! Upam, da dobim spodobno oceno.«
»Mi na srečo nimamo te učiteljice. Ampak zgodovina mi itak ne gre.«
»Jesse, samo lotiti se moraš učenja. Pri zgodovini si moraš le zapomniti nekaj podatkov, ampak če se ne lotiš, ti ne bo nikoli šlo.«
*b*Jesse*b*
Zavzdihnil sem. *i*Se lahko ta pogovor že enkrat konča? Prosim, prosim, prosim?*i*
Prispela sva do pekarne. Iz žepa sem vzel denarnico in naročil kos pice, Kiley pa slanik.
Odpravila sva se proti domu.
Ko sem prišel domov, nisem vedel, ali naj bom vesel, da sem šel z njo, ali ne.
*b* Jesse*b*
Ura je 6.30. Ne da se mi na preduro. Danes imam uro brezplačnih inštrukcij.
Na naši šoli namreč poteka projekt "učna pomoč med vrstniki." In jaz sem vključen v ta projekt, ker nimam ravno najboljših ocen. Na žalost. Upam, da me bo imel vsaj nekdo, ki ga poznam in me ne bo dolgočasil.
*b* Aimee *b*
Aimee Cooper in Jesse Harper. Jesse Harper in Aimee Cooper. Ne glede na to, kako sem obračal ti dve imeni, sem vedno dobila isto: moj “učenec” je Jesse Harper. To bo še dolga zgodba.
Ne, ne, ne. Nočem ga. Ne, ne, ne, sem razmišljala. Ampak ne zato, ker bi bila zaljubljena vanj. Malo mi gre na živce.
Že pet minut buljim v seznam. Najbrž izgledam zelo čudno.
»Si v redu?« zaslišim glas za sabo. Obrnem se in ga zagledam. Jesse Harper. Ne no.
»Eh… ja, samo en podatek iščem,« sem se izgovorila.
»Aha, jaz tudi,« pogledal je na seznam.
Še nekaj sekund je gledal v list papirja, nato pa me vprašal: »Mogoče veš, kdo je Aimee Cooper?«
»Živjo,« sem rekla in mu pomahala.
Rahlo je zožil oči, nato pa se nasmehnil.
»Aha. No, jaz sem Jesse in kot kaže, si moja inštruktorica za učenje.«
»Vem da si Jesse in ja, tvoja inštruktorica sem. Lahko greva v prazno učilnico in začneva.«
Prikimal je in odšla sva v eno od mnogih praznih učilnic. Danes sva delala fiziko, saj sem opazila, da mu povzroča velike težave.
In naj vam nekaj pojasnim. Jesse mi ne gre na živce kot oseba. Na živce mi gre to, da se tako obnaša. Da se ima za tistega, ki lahko dobi vsako punco. Da ima tako družbo. Niso mi preveč všeč popularni ljudje. Preveč so… hm, popularni. Imajo preveč pozornosti. Preveč so važni. Čeprav sama v sebi verjamem, da so čisto dobri ljudje, le drugačen način življenja imajo kot mi, ki nikoli ne izstopamo. In mislim, da tudi Jesse ni tak. Če bi imel ob sebi osebo, ki ne bi bila taka kot on, bi dokaj hitro ugotovil, da v resnici ni tak.
Skratka, fizika.
»Česa ne razumeš?« s tem stavkom vedno začnem inštrukcijo.
»Ničesar. Iskreno, med poukom nikoli ne poslušam,« je rekel in se razkomotil na stolu.
»Potem pa ne bodi len, odpri zvezek in začni. Povej mi kaj o vzgonu. Nimam nič proti, če bereš iz zvezka, samo povej mi kaj,« sem rekla.
Res je naredil, kar sem mu rekla in začel brati: »Vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine. Je sila vode oz. katerekoli tekočine, ki deluje navpično navzgor. Odvisen je od prostornine telesa…«
Začela sem risati na tablo: »Torej. Predstavljaj si, da imaš posodo z vodo. Vanjo potopiš kamen. Nanj deluje vzgon.« Razlagala sem in razlagala, dokler ni zvonilo. Moram reči, da sem se zelo zatopila v to, da bi Jesse razumel snov.
»Zelo dobro razlagaš,« mi je povedal, medtem ko je pospravljal zvezke v torbo.
»Hah, to mi vsi povejo, zato sem se pa tudi prostovoljno javila za brezplačne inštrukcije.«
»Skratka, hvala ti za tole, mi je bolj razumljivo.«
»Ni problema. Naslednji teden se dobiva ob isti uri, velja?«
»Ok. A lahko delava kemijo mogoče?«
»Ja, itak. Samo imej pripomočke s sabo.«
Poslovila sva se in odšla vsak v svoj razred.
*b*Jesse*b*
Aimee je precej tiha punca. Nekajkrat prej sem jo že opazil na hodnikih, vendar bi lahko rekli, da mi “ni bila nikoli v interesu,” zato se nisem nikoli pozanimal o njenem imenu. Vendar mi je precej všeč. Lepa je in urejena. Všeč so mi njeni rjavi lasje s prelepimi nekoliko svetlejšimi prameni. Njene oči so tudi lepe, ampak ne tako kot od Kylie.
No, in Aimee dobro razlaga snov. Ampak na žalost sem še vedno nesrečno zaljubljen v Kiley. Ne morem je spraviti iz glave. Ne morem.
*b*Kiley*b*
Pogrešam ga. Pogrešam njegovo bližino. Vendar nisem zaljubljena vanj. Samo… zbližala sva se in všeč mi je bilo, ko sva se družila.
Iz omarice sem vzela telefon in ga prižgala. Jesseju sem napisala, če gre z mano v pekarno. Čakala sem na odgovor.
Čez nekaj minut je moj telefon zazvonil. *i*Končno,*i* sem pomislila. Odgovoril je z ja.
Obrnila sem se in stal je za mano.
»Oj,« je rekel.
Odzdravila sem mu, pobrala šolsko torbo in rekla: »Greva.«
Hodila sva po pločniku. V tišini. Sovražim tišino. *i*Moram*i* nekaj reči. *i*Moram.*i* A me je prehitel.
»Zakaj si me ignorirala? Saj sva se zmenila, da ostaneva prijatelja.«
Zavzdihnila sem.
»Oprosti.«
»Ne pomaga,« je rekel in pogledal naokrog.
»Poglej. Oprosti. *i*Oprosti.*i* Nisem vedela, kako naj pristopim do tebe. Težko je. Ampak bodi vesel, da sem ti rekla, če greš z mano v pekarno. Lahko bi te še naprej ignorirala.«
»Prav, prav. Sprejmem opravičilo. In ja, hvala da si me povabila zraven.«
»Torej, kako ti kaj gre?« sem ga vprašala.
»Ah, bolj tako tako. Ne da se mi delati. Ne da se mi učit. Ravno danes so se mi začele inštrukcije.«
»Lepo. Mi smo danes pisali zgodovino. Sploh se ti ne sanja, kako je ta učiteljica čudna. Pač v test da nekaj, kar se sploh nismo učili! Upam, da dobim spodobno oceno.«
»Mi na srečo nimamo te učiteljice. Ampak zgodovina mi itak ne gre.«
»Jesse, samo lotiti se moraš učenja. Pri zgodovini si moraš le zapomniti nekaj podatkov, ampak če se ne lotiš, ti ne bo nikoli šlo.«
*b*Jesse*b*
Zavzdihnil sem. *i*Se lahko ta pogovor že enkrat konča? Prosim, prosim, prosim?*i*
Prispela sva do pekarne. Iz žepa sem vzel denarnico in naročil kos pice, Kiley pa slanik.
Odpravila sva se proti domu.
Ko sem prišel domov, nisem vedel, ali naj bom vesel, da sem šel z njo, ali ne.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pomojm bos nagrajena ce ti uspe dokoncat:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:Love ittt🤏🤏🤏
0
Hvalaa, pa js bi bla full happy če bi bla nagrajena in dokončala bo mnekako sma upam da mi rata ker sm le na tesnem s casom
Moj odgovor:
Bronzergirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Bronzer - nujnooo
js bi mela od maybelline lift stick ampak pac u temnejsi barvi. a ma kira? a se lepo razmaze???
pls hitr odgovorte kr rabm odhovore v roku 1h
pls hitr odgovorte kr rabm odhovore v roku 1h
Vprašanje
Kakšna se vam zdi nova rubrika Galerijski kotiček?
Zelo mi je všeč, ker rad/a rišem.
(64)
Zdi se mi zanimiva.
(61)
Me ne zanima.
(32)



Ljubezenska zgodba