In naenkrat sva spet bila stara šest let. Bil je 12. januar, dan na najin sedmi rojstni dan.
Obe družini sta se stiskali v dnevni sobi, ob kaminu, ko sta mami prišli s tortama, začela sva pihati in takrat sem si zaželel le eno. Da bi s Kay večno ostala prijatelja. Kaj bi dal, da bi vedel kaj si je zaželela ona.
Ploskanje, rezanje torte in zadovoljno mlaskanje ter hvaljenje malinine torte s čokolado, ki jo je napekla Kayina mami.
Odkar sva bila s Kay stara tri leta smo vsak najin rojstni dan praznovali tako.
V krogu *i*družine.*i*
A ta rojstni dan se mi je od vseh najbolj vtisnil v spomin.
Bil je nekaj *i*posebnega.*i*
Takrat sem bil srečen kot še nikoli.
Dobila sva ogromno daril, torta je imela tako dober okus kot še nikoli, ampak nekaj magičnega se je zgodilo šele trenutek za tem.
"Hej James," je šepnila Kay.
Prikimal sem.
"Vse najboljše."
Zasmejala sva se.
"Upam, da bova do konca najinih življenj tako preživela rojstne dneve. *i*Skupaj.*i*"
Prisežem, da sem zrasel za par centimetrov.
"Seveda bova."
Prikimala sva si in te obljube ne bom nikoli pozabil.
-----
"James!"
Sem zaslišal glas učiteljice za slovenščino.
Očitno sem zadremal med poukom. Po tistem, ko me je Kay pustila samo, sem se vrnil nazaj k pouku. Nisem imel namena poslušati, ampak nisem hotel dobiti še več neopravičenih ur.
"O-oprostite."
Sem zamrmral.
Še deset minut in je zvonilo. Zadnja ura. Hvala bogu. Bil sem sestradan, ampak brez Kay ne bi šel na kosilo.
Zato sem samo pograbil torbo in spet stekel ven na dež. Na cesti je bila gneča. Ljudje so se prerivali en zraven drugega, dež je nerodno pršel v vse smeri in vse je bilo samo tako pusto.
Nisem hotel domov, a brez Kay tako ali tako nisem imel volje iti nikamor.
Prišel sem v domačo ulico, ko sem nenadoma zaslišal glas podoben Kayinemu.
Ustavil sem se, ter se skril za steno hiše.
"... a pol prideš Kay?"
To ni bil Kayin glas. Bil je bolj podoben... Anninemu. Anna je bila tista punca, s katero sta se s Kay občasno pogovarjali, ampak nikoli nista bili nerazdružljivi tako kot midva.
"Mhm."
*i*Kay.*i*
"Okejj. Ti Harrison?"
Aha. Tudi on je. Čudim se kako je lahko tako hitro šel iz šole. Ali pa ga sploh ni bilo pri pouku. Sklepal sem, da je samo pokimal, ker se ni slišalo njegovega glasu.
"Prav, se vidimo."
Nekaj pozdravov in sledeč po korakih je Anna odšla.
Srce mi je razbijalo v prsih, samo še onadva sta ostala. Nisem si upal dihati.
Nenadoma sem zaslišal hihitanje in si drznil pogledati za sekundo.
Harrison ji je zataknil pramen las za ušesa in ji z palcem podrgnil po licu. Nekaj je šepnil ampak nisem slišal kaj. Videl sem le nasmeh na Kayinem obrazu. Nista se zmenila za dež.
Nato poljub.
Zmrazilo me je. Malo. Čisto malo. Ampak dovolj, da sem si želel zakričati naj jo pusti pri miru.
*i*Dihaj.*i* Vdih, izdih.
*i*Ne.*i*
Nenadoma sem se začel premikati. Ne, da bi sploh znal nadzorovati korake.
Stopal sem po mokri travi, nemeneč se za dež.
Ko sem bil že čisto blizu in me je Kay opazila, se je takoj umaknila od Harrisona ter pogledala v tla.
"Hej."
Sem pozdravil. Moral bi iti. Moral bi se premikati. Moral bi...
"Hej."
Je mrko pozdravil Harrison. Kay ni odzdravila.
Še kar sem stal tam.
"In Kay, si kaj boljše?"
Moj glas je zvenel hladno. Besede zblojene. Kako zelo sem si želel, da bi bil tiho.
"Mhm."
Je rekla in še naprej gledala v tla.
Še. Naprej. Sem. Stal. Tam.
"Me veseli."
"Mhm."
Nenadoma Harrison.
"Okej stari, a lahko..."
Ni mu bilo treba dokončati.
"Ne."
Sem rekel. Hitro.
Nato sem stopil korak bližje h Kay.
"Kay prosim..."
"Jam-"
"Kay to nisi ti..."
"A greš lahko stran od nje? Ni ji všeč tvoja družba, če nisi opazil."
Pesti so me zasrbele.
Kako zelo sem ga hotel mahniti.
"Har-"
"Ne. Pusti naju."
Skoraj je kričal. Nenadoma sem ujel Kayin pogled. Bil je poln bolečine. Tako, da je bolelo še mene. Hotel sem ostati tam, ji pomagati in hotel sem, da se Harrison spelje nekam in naju pusti pri miru. Ampak verjetno ona tega ni želela.
In tako sem se umaknil.
"Prav."
Pogoltnil sem.
Obrnil sem se, jo še zadnjič ošinil in pogoltnil grenek okus v grlu.
Ne. To ni mogoče. Oseba se ne mora tako spremeniti čez noč. Niti Kay. *i*Nihče.*i*
Obrisal sem si oči. Nekaj tu ni v redu.
---------
rada vas mam🥹