»Mami rada bi se ti opravičila, ker sem tako grdo reagirala in ja bila sem jezna.« Nato sem hitro dodala:
»Vendar zdaj nisem več in res mi je žal da sem nas tako osramotila in no vesela sem da se z Klemnom ujameš. Pa čeprav mi to včasih ni všeč se moram na to navaditi. Res mi je žal!« Mami me je po opravičilu objela ter rekla:
»Je že dobro! Mogoče si res reagirala mamo preveč burno vendar je logično da si tako storila!« Komaj opazno sem prikimala. Čez trenutek pa sem se obrnila da bi se opravičila tudi Klemnu:
» Tudi tebi se bi mogla opravičiti, ker no ker sem se grdo obnašala in sem te spravila v sramoto. Oprosti tudi zato ker sem ti včasih dajala občutek da si ne zaželen. Ampak ni tako. Res mi oprosti da sem se kdaj tako obnašala!« Klemen je prikimal in rekel:
» Je že dobro! Ti je oproščeno!« Veselo se mi je nasmehnil.
»Kdaj pa bo točno poroka?« sem vprašala mami ter prekinila kratek premor oz. luknjo v pogovoru.
»Konec julija bo! Enaindvajsetega junija. Ravno danes sva s Klemnom hotela narediti vabila vendar mislim da bo najbolje če to naredimo kar skupaj! Kot prava družina!« Oba z maminim bodočim možem sva prikimala in se nasmehnila. Najslabši dan v mojem življenju se je spreminjal v enega izmed boljših. Lepo je bilo, ko smo sodelovali med seboj. Veliko smo se tudi nasmejali. Po približno dveh urah dela je mami prebrala dokončano povabilo za na poroko:
»Vabljen si na poroko Barbare in Klemna, ki bo enaindvajsetega julija. Zberemo se pri bodoči nevesti doma oz. pri mami Barbare. Pridite ob deseti uri. Uro kasneje se bomo odpeljali v cerkev in kasneje bo pojedina. Hrane bo dovolj za vse, zato le pridite! Vljudno vabljeni!«
»Kar dobro.« sem komentirala, čeprav me je dvojina namesto množine v prvem stavku kar malo bolela. Vendar ni bilo hudo.
»Koliko jih bova pa natisnila?« je Klemen vprašal Barbaro. Takoj sem se odkašljala in Klemen se je nasmehnil ter se hitro popravil:
»Koliko pa jih bomo natisnili?« Šele takrat je mami odgovorila:
»Mislim da jih bo skupaj okoli Petdeset ali šestdeset. Predlagam da raje kakšno povabilo več.« Klemen je prikimal in rekel:
»Dobro, greva zdaj midva z Zalo to natisnit!« Mami je prikimala jaz pa sem se z njim odpravila do računalnika.
Se beremo!
»Vendar zdaj nisem več in res mi je žal da sem nas tako osramotila in no vesela sem da se z Klemnom ujameš. Pa čeprav mi to včasih ni všeč se moram na to navaditi. Res mi je žal!« Mami me je po opravičilu objela ter rekla:
»Je že dobro! Mogoče si res reagirala mamo preveč burno vendar je logično da si tako storila!« Komaj opazno sem prikimala. Čez trenutek pa sem se obrnila da bi se opravičila tudi Klemnu:
» Tudi tebi se bi mogla opravičiti, ker no ker sem se grdo obnašala in sem te spravila v sramoto. Oprosti tudi zato ker sem ti včasih dajala občutek da si ne zaželen. Ampak ni tako. Res mi oprosti da sem se kdaj tako obnašala!« Klemen je prikimal in rekel:
» Je že dobro! Ti je oproščeno!« Veselo se mi je nasmehnil.
»Kdaj pa bo točno poroka?« sem vprašala mami ter prekinila kratek premor oz. luknjo v pogovoru.
»Konec julija bo! Enaindvajsetega junija. Ravno danes sva s Klemnom hotela narediti vabila vendar mislim da bo najbolje če to naredimo kar skupaj! Kot prava družina!« Oba z maminim bodočim možem sva prikimala in se nasmehnila. Najslabši dan v mojem življenju se je spreminjal v enega izmed boljših. Lepo je bilo, ko smo sodelovali med seboj. Veliko smo se tudi nasmejali. Po približno dveh urah dela je mami prebrala dokončano povabilo za na poroko:
»Vabljen si na poroko Barbare in Klemna, ki bo enaindvajsetega julija. Zberemo se pri bodoči nevesti doma oz. pri mami Barbare. Pridite ob deseti uri. Uro kasneje se bomo odpeljali v cerkev in kasneje bo pojedina. Hrane bo dovolj za vse, zato le pridite! Vljudno vabljeni!«
»Kar dobro.« sem komentirala, čeprav me je dvojina namesto množine v prvem stavku kar malo bolela. Vendar ni bilo hudo.
»Koliko jih bova pa natisnila?« je Klemen vprašal Barbaro. Takoj sem se odkašljala in Klemen se je nasmehnil ter se hitro popravil:
»Koliko pa jih bomo natisnili?« Šele takrat je mami odgovorila:
»Mislim da jih bo skupaj okoli Petdeset ali šestdeset. Predlagam da raje kakšno povabilo več.« Klemen je prikimal in rekel:
»Dobro, greva zdaj midva z Zalo to natisnit!« Mami je prikimala jaz pa sem se z njim odpravila do računalnika.
Se beremo!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super,
komaj čakam na poroko
komaj čakam na poroko
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Aja, me zanim če si se prejšnjič zanalašč odpovedala lajkom in kometarjem ali si poneseči kaj pritisnila
0
Moj odgovor:
Baileygirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
O bohhhhhh
Ojla
Tale moj problem mi bo uniču življenje. No ja. Stara bom 12 in sem v 6. razredu. Čez pribljižno malo več kot pol leta se bomo preselili nekam zeloo blizu v hišo. No zdaj sem imela do šole 10min peš. Od tam pa je pribljižno 30min. No in moji starši hočjo da se prešolam v šolo, ki je 5min stran od naše nove hiše. Tukaj je dejansko izbira. Ampak jaz na vsak način hočem ostat na tej šoli kt sem zdaj. Šola je zame super. Imam dost vredu klass, prjatle in tut z nekaj učitli se zelo dobro razumem. Sicer je bilo že določeno, da bom jaz ostala na tej šoli, moja setrica, ki je 1. razred pa bi šla na novo šolo. Ampak se moja mami danes čudežno premisli in js res nočem na tisto šolo! Pač jst bom mela takrt sam še 2,5 leti in ne ressss brezveze da grem na novo šolo. Če bom šla tja, se mi bo svet podru. Pa še vrjetn je to sam zarad sestrce, k je kao boljs ce greva skup v novo šolo, bla bla bla.
Kako naj jih prepričam, da ostanem na tej šoli?
Sej drugače bi se jst lahko do tja s kolesom pripeljala v 13min. Plis pomagite mi!!!!!!!!!!
Tale moj problem mi bo uniču življenje. No ja. Stara bom 12 in sem v 6. razredu. Čez pribljižno malo več kot pol leta se bomo preselili nekam zeloo blizu v hišo. No zdaj sem imela do šole 10min peš. Od tam pa je pribljižno 30min. No in moji starši hočjo da se prešolam v šolo, ki je 5min stran od naše nove hiše. Tukaj je dejansko izbira. Ampak jaz na vsak način hočem ostat na tej šoli kt sem zdaj. Šola je zame super. Imam dost vredu klass, prjatle in tut z nekaj učitli se zelo dobro razumem. Sicer je bilo že določeno, da bom jaz ostala na tej šoli, moja setrica, ki je 1. razred pa bi šla na novo šolo. Ampak se moja mami danes čudežno premisli in js res nočem na tisto šolo! Pač jst bom mela takrt sam še 2,5 leti in ne ressss brezveze da grem na novo šolo. Če bom šla tja, se mi bo svet podru. Pa še vrjetn je to sam zarad sestrce, k je kao boljs ce greva skup v novo šolo, bla bla bla.
Kako naj jih prepričam, da ostanem na tej šoli?
Sej drugače bi se jst lahko do tja s kolesom pripeljala v 13min. Plis pomagite mi!!!!!!!!!!
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(106)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(257)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(55)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Hey hoy,
Jst ful rada kupujem volno v Tediju. ...