Hej hoj!
Tukaj je končno nov del moje zgodbe Odločilo bo srce in komaj čakam, da ga boste prebrali. Vesela bom kakeršnekoli kritike, komentarja ali pohvale in upam, da vam bo všeč.
Sending love
Vedno vaša Disney<3
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po koncu šole sva se s Saro ustavili v mačji kavarni in imeli sva se o marsičem pogovarjati. Do konca lanskega leta nisva imeli pravega pogovora in v tem času se je zgodilo marsikaj. Sedli sva za mizo v kotu kavarne in po nekaj minutah se je pri najini mizi ustavila natakarica in vprašala, kaj želiva piti. Naročila sem chocoladni latte z dvema sladkornima piškotoma, ki so moji najljubši. Pogosto prihajam v to kavarno, zato zelo dobro poznam njihov meni. Sarah je bila tukaj prvič, zato sem ji pomagala izbrati naročilo. Izbrala je cimetovo kavo z medenjaki. Medtem ko sva čakali na pijačo, sva si izbrali svoji mački, s katerimi sva se lahko crkljali, ko smo bili v kavarni. Izbrala sem malo siamsko mačko z belim srčkom na nosu. Res je bila luškana. No, začeli sva s pogovorom o šoli in prijateljih (čeprav jih nimam imel veliko). Začela je govoriti o tem, kako je pred kratkim ugotovila, da je biseksualna in je dobila punco.
Popolnoma jo podpiram, ker mislim, da je ljubezen ljubezen ne glede na vse. Mislim, da ji je ime Amber Gray in da jo je srečala v muzeju pred tremi meseci. Hodi v našo šolo in je eno leto starejša od nas. Naša šola je šola za dekleta in je praktično na nasprotni strani ceste kot šola za fante. To je šola, v katero gre Nick. Potem ko sva se nehali pogovarjati o njenem življenju, mi je postavila vprašanje, ki ga nisem pričakovala. Vprašala me je: "Emily, kaj se je zgodilo s tabo in Mayo?" Potrebovala sem minuto, da sem odgovorila. Še vedno je nekaj, o čemer ne želim govoriti. Po vsej drami, ki se je zgodila na maturantskem večeru, še vedno nisem bila pri sebi. Nisem bila prava jaz. Bila sem energična, rada sem imela veselo glasbo in ples.
Rada sem govorila o tem, kako se počutim, vendar tega ne počnem več. Še vedno obuja tiste spomine, ko sem ostala sam na tem svetu. Počutila sem se izdano. Bila je moja najbližja in skoraj edina prava prijateljica, ki sem jo imela. Oče mi je skušal pomagati, da grem skozi to, vendar ni pomagalo, ko je bila mama obsedena z denarjem in kadar koli je oče poskušal poklicati zdravnika za duševno zdravje, je samo rekla: "Samo nehati mora biti tako vase zagledana in najti prijatelje in fanta. Ona je samo neumna najstnica. Nič tako nepomembnega je vredno našega denarja."
To je najbolj bolelo. Moje otroštvo ni bilo najboljše. Mama ni bila nikoli ob meni, ko sem jo potrebovala, oče pa ni mogel sam skrbeti za tri otroke. Zato je bila Kaily zame tako pomembna. Bila je nekakšna moja mama, čeprav je bila samo moja starejša sestra. Rada jo imam z vsem srcem in bila sem res žalosten, ko se je odločila preseliti na kolidž na drugi konec države.
Veliko sva se pogovarjali tudi o faksu. Ona je poskušala priti na NYU, jaz pa v Columbio. Vse moje ocene so A in A+. Resnično sem se zatopila v najin pogovor, dokler ni prišla neka res nadležna deklica, ki je poskušala mojo mačko vzeti iz mojega naročja. Plačali sva pijačo in odšli. Ko sva se peljali, je bila ura že osem in pol, zato sva se odločili, da prespim pri njej. Poklicala sem očeta in ga vprašala, če lahko prenočim pri Sari. Rekel je, da lahko in odpeljali sva se do njene čudovite skoraj 100% lesene hiše.