*b**roza*ČETRTEK, 1.9.2022*roza**b*
*roza*7 00:*roza* Ja no to naj bi bil moj prvi dan 5. razreda. Pristala sem v 5.c kot kaže, upam da s čim manjšo vojsko kretenov. Čeprav vem, da bo kakršnakoli že imela Klaro na čelu. Prepričana sem, da bo z mano v razredu. Ne morem verjet, da sem jo napisala na seznam ljudi s katerimi želim biti v razredu. Morala bi malo pomisliti, da je na koncu leta vedno vsa sladka, ko pa pride taborjenje me z užitkom potepta in se jezi name. Tako da še druge naščuva proti meni. Krasna prijateljica, ni več kaj reči.
Še dobro, da ni edina s katero vem, da sem pristala. Še dobro, da obstaja Niki in Taja. Še dobro.
*roza*Okoli 12h:*roza* : Ja, moja predvidevanja so resnična. Pozdravljena še 4 leta šole s Klaro, pozdravljena! Ja no bom že potrpela. Saj moj razred sploh ni *i*tako*i* slab. Nimamo tiste tipice, ki reže peresnice nedolžnim odličnjakom. Ampak še vedno ni popoln. Sem pa tudi ugotovila, da bom morala s Klaro pač trpeti, oziroma pozabiti na taborjenje, ker se ostali radi družijo z njo. Bom pač pozabila.
Ampak imam tako srečo, da imam v razredu dve, ki sta ponavljali (gotovo imata dober razlog) in sta tkoooooooooooooooooooo fajn. Kličeta pa se Naja in Lara. Zaenkrat sem se bolj zbližala z Najo, ampak se bom morala tudi z Laro, ker smo se že zmenili, da bomo skupi v šoli v naravi(ki bo mimogrede od 10 – 15 oktobra) . Jaz, Niki, naja in Lara. Le kdo ne bi komaj čakal?!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
To je prvi del moje zgodbe, upam, da vam je všeč, čeprav vem, da je še kr dolgočasen. Sicer bo še nekaj časa sam tko, pol pa bo ratal bol zaminimivo.
Vesela bo vseh kritik in pohval in pač vseh comentov nasploh.
ems:yum:
*roza*7 00:*roza* Ja no to naj bi bil moj prvi dan 5. razreda. Pristala sem v 5.c kot kaže, upam da s čim manjšo vojsko kretenov. Čeprav vem, da bo kakršnakoli že imela Klaro na čelu. Prepričana sem, da bo z mano v razredu. Ne morem verjet, da sem jo napisala na seznam ljudi s katerimi želim biti v razredu. Morala bi malo pomisliti, da je na koncu leta vedno vsa sladka, ko pa pride taborjenje me z užitkom potepta in se jezi name. Tako da še druge naščuva proti meni. Krasna prijateljica, ni več kaj reči.
Še dobro, da ni edina s katero vem, da sem pristala. Še dobro, da obstaja Niki in Taja. Še dobro.
*roza*Okoli 12h:*roza* : Ja, moja predvidevanja so resnična. Pozdravljena še 4 leta šole s Klaro, pozdravljena! Ja no bom že potrpela. Saj moj razred sploh ni *i*tako*i* slab. Nimamo tiste tipice, ki reže peresnice nedolžnim odličnjakom. Ampak še vedno ni popoln. Sem pa tudi ugotovila, da bom morala s Klaro pač trpeti, oziroma pozabiti na taborjenje, ker se ostali radi družijo z njo. Bom pač pozabila.
Ampak imam tako srečo, da imam v razredu dve, ki sta ponavljali (gotovo imata dober razlog) in sta tkoooooooooooooooooooo fajn. Kličeta pa se Naja in Lara. Zaenkrat sem se bolj zbližala z Najo, ampak se bom morala tudi z Laro, ker smo se že zmenili, da bomo skupi v šoli v naravi(ki bo mimogrede od 10 – 15 oktobra) . Jaz, Niki, naja in Lara. Le kdo ne bi komaj čakal?!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
To je prvi del moje zgodbe, upam, da vam je všeč, čeprav vem, da je še kr dolgočasen. Sicer bo še nekaj časa sam tko, pol pa bo ratal bol zaminimivo.
Vesela bo vseh kritik in pohval in pač vseh comentov nasploh.
ems:yum:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobr:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kulči!:thumbsup:
0
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(51)
Vesela šola me ne zanima.
(84)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(142)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(53)






Pisalnica