hi<33
hvala vsem, ka spremlate mojo zgodbo.
uživite.

-------------------------------

»Gremo k nam domov,« je reklo mlajše dekle. Začela je hoditi po sobi in iz sten začelo pobirati smrtonosne zvezdice. Spravila jih je v žepe – predvidevam, da so bili narejeni zato. Opomnila sem se, da naj je ne izzivam. Že samo videti je bila smrtonosno. Črne lase je imela spete v figo, nosila pa je enako majico kot Taryn. Skoraj takoj sem ugotovila, da sta lovki na vampirje. Kdo drug bi se tako oblačil in imel posebno pripravljeno orožje samo za vampirje?
»Jaz ne morem,« sem zamrmrala. Mlajše dekle se je zazrlo vame in prekrižalo roke na prsih. Njene oči so bile ledene v nasprotju s sestrinim. Pomislila sem, da bo vame vrgla zvezdico.
»Če želiš odgovore…« Skomignila je.
Prepričala me je. »Prav.« Zakaj se vedno vdam?
Resno je pokimala. »Dobro. Grace,« se je predstavila.
»Ava in Liv,« sem naju predstavila. Liv je že odprla usta, da bi nekaj rekla, a jo je Grace prehitela.
»Zdaj pa gremo,« je rekla in odšla, s seboj pa je odvlekla zvezanega Iana.
»Ni namenoma hladna,« jo je v zadregi opravičila Taryn in nas pozvala, naj ji sledimo. Blaku je pomagala pri hoji, saj je bilo z njegovo nogo in čelom vse huje. Z Liv sva jima sledili.

Med potjo sem jim povedala vso zgodbo. No, skoraj vso. Nisem omenila vampirja, ki me je mučil s prividi in nočnimi morami. Nisem jim povedala, da je Abigail moja sestra. Povedala sem jim za očetova pisma, brez omemb Abigail in njene ''nesreče'', oniks, sanje o Abigail in sanje o Madeline. Ko nisem omenila tistega vampirja, me je Liv ostro pogledala, saj sem to omenila Abigail. Liv je vedela, da to skrivam. A ni poznala celotne zgodbe. Ni mogla vedeti.

Ko sem opisala gozd iz sanj, se je Grace namrščila.
»Kaj? Morda veš, kje bi lahko bila?« sem upajoče vprašala. Sestri sta se spogledali.
»Upajmo, da se motim,« je rekla. Odprla sem usta, da bi še nekaj rekla, a se je izmuznila naprej. Njena starejša sestra – to sem predvidevala, saj sta bili podobni – pa je skušala biti spodbudna.
»Hej. Našli bomo tvojo prijateljico,« je obljubila Taryn. Poskušala sem se nasmehniti in spravila skupaj vsaj polovičen nasmeh.
»Hvala.«

Blake je bil celo pot tiho. Nisem bila povsem prepričana, kako se je obdržal pri zavesti. Rane so mu nehale krvaveti, a ni izgledal nič bolje. Liv je prav tako molčala, a njen molk sem čutila kot težak kamen, ki je od zgoraj pritiskal name. To je dobro skrivala. Umirjeno je kadila cigareto, levo roko pa je imela v žepu jakne. Ni mi s svetilko posvetila v obraz in zahtevala odgovorov, kar sem cenila. Ko sem jo pogledala v oči, je v njih kar pisalo: *i*Ti. Jaz. Odgovori. Pozneje.*i*

Grace nas je vodila do bele, navadne dvonadstropne hiše. Odklenila je vrata in vstopili smo. Luči so bile prižgane in na čudaškem polkrožnem kavču je zavito v odejo sedelo dekle mojih let in bralo knjigo. Bila je zelo podobna Taryn in Grace, le mlajša, z dolgimi lasmi, njene oči pa so bile olivno zelene. Ko je zaslišala vrata, je pogledala Grace in Taryn. Sprva je bil njen pogled vesel, potem pa je zagledala še ranjenca, vampirja in dve naključni dekleti, ki ju gotovo še ni srečala. Vstala je z odprtimi usti.
»Koliko pa vas je?« je zamrmral Blake, a ga na srečo Grace ni slišala.
»Kaj ste….?« je poskušalo vprašati dekle. Zakaj v mojem življenju nihče ne dokonča vprašanja? Kaj pa vem.
»Tess, prinesi prvo pomoč,« jo je prekinila Grace. Tess je brez nadaljnih vprašanj pokimala in odšla do predalov. Začela je brskati po njih.
»Vesta, da vaju Coral ubila, kajne?« je svoji starejši sestri – kot sem sklepala – vprašala Tess, ko se je vrnila s prvo pomočjo. »Sredi noči in brez dovoljenja sta odšli, potem pa nazaj pripeljali ranjenega lovca na vampirje, vampirja in dve dekleti.« Potem je pogledala Blakove rane. »Za to bomo pa potrebovali več kot le prvo pomoč,« je rekla, se obrnila in izginila za vogal.

Taryn je Braku pomagala, da je sedel – ali bolje: se sesedel – na stol.
»Kako gre?« sem ga vprašala. Skomignil je.
»Rekel sem ti, da nehaj iskati težave,« je zamrmral, kot bi bila jaz njegova največja preglavica. Morda sem bila.
Liv je bila še vedno tiho. Vse je opazovala z nekim zanimanjem, a ne z željo, da bi se dogajanju pridružila. Ni več kadila, kar mi je bilo všeč. Ni se zdela pretresena. Večina ljudi bi paničarila in bila pretresena, češ da vampirji res obstajajo in jih je ravnokar skoraj ugriznil vampir. Ampak ne Liv. Zato pa sem se spraševala: Kaj pa, če ve? Liv je bila skrivnostna osebnost, zato me niti ne bi presenetilo. Po mojih pojmih bi lahko bila tudi vila z mavričnimi krili, pa jaz tega ne bi vedela. Zato mi je bila na nek način všeč. Umirjena, spoštljiva, potrpežljiva, a skrivnostna in s tem tudi nevarna. Spraševala sem se, kako so drugi videli mene.

»Strmiš,« je tiho rekla Liv, da sem jo slišala le jaz. Odmaknila sem pogled in se počutila čudno. Sploh se nisem zavedela, da je Grace govorila. Ko se je moj tok misli zmedel in prekinil, sem ugotovila, da Tess Blaku povija nogo, Taryn in Grace pa govorita.
»…Ava.« Vsi so me pogledali. Zardela sem in presenečeni strmela nazaj.
»Hm?«
Grace je zavzdihnila. »Ali misliš, da lahko nadzoruješ empatično povezavo z Abigail?«
Skomignila sem. »Ne vem. Čakaj. Empatično povezavo.«
Grace je zavzdihnila. Igrala se je z zloženim žepnim nožičem, kot ne bi mogla biti pri miru, in strmela v mizo. Videti je bila skoraj nesrečno. »Povezavo skozi sanje, čustveno povezavo, ne vem, kako razložiti. Navadno se napelje med sorojenci.«
»Aha.« Zavladala je tišina.
»Saj bomo jutri ugotovili, kako in kaj,« nas je pomirila Taryn.
Pri mizi je nastala tišina. Slišalo se je le ovijanje traku. Zdelo se je, kot bi med vsemi nami potekala statična elektrika, ki je grozila, da bo ozračje razneslo.
»Torej… Ali lahko vsak postane lovec na vampirje?« sem vprašala, da bi razbila napetost.
Grace je dvignila pogled. »Ne.« Začela je predavati, da lovce na vampirje ne vzgojijo starši, ampak nek drugi lovec na vampirje. Ko imajo dvanajst let, lahko izberejo, ali bodo živeli navadno človeško življenje brez moči – kar je naredila Tess – ali pa se bodo še naprej urili in izpilili svoje moči in spretnosti v lovu. Če si se odločil za človeško življenje, so tvoje moči počasi zamrle – nekje v roku petih mesecev. In sposobnosti, ki so jih imeli lovci na vampirje? Nevidnost, teleportacija, zaznavanje vampirjev v bližini in nasplošno šesti čut. Ne veliko, a vseeno dobro.
»Kul,« sem rekla. Nihče drug ni rekel ničesar.

*

Ko sem odhajala domov, me je Grace ustavila. V roko mi je dala šminko – resno?
»Nož je,« je razložila. »Potrebovala ga boš. Drugače pa – v petek ob šestih, da se mi narišeš tukaj. Veliko se imamo še za pogovoriti.«
Nisem uspela reči ne, le pokimala sem. Na srečo.

*****
ahh, smo že na 30. delu. tretjina knjige... no, idk mal ste zvedl o lovcih na vampirje. zej vs bom spet prosila da sam tko mal ocente karakterje, ker no, mamo velik novih, tkoda ja...
pa Liv še zmeri ni povedala za matta (i mean js tut ne bi povedala tega lovcem na vampirje, tkoda je upravičeno)
btw Grace je dala Avi nož zakamufliran v šminko<33 go queens:sparkles:
lep vikend
loly