*b*Ava*b*

Gracina hiša je bila v svetlobi drugačna. Bila je *i*rumena*i* (stene mislim). Bila je večja kot se mi je zdelo ponoči. Bila je mešanica novodobnega in starinskega razkošja zaradi česar je dajala videz majhnega muzeja. Skozi šipo, ki je nadomeščala del zunanje stene v jedilnici, sem videla Grace, ki je z nečim – predvidevam, da je bil brusilnik – brusila rezila tistih zvezdic, ki jih je metala v ponedeljek. Sedela je umirjeno in vzravnano, ob čemer sem se s svojo držo počutila kot kamela. V moje vidno polje se je pojavila Taryn. Nekaj kovinskega in svetlečega je odložila na mizo ter nekaj rekla Grace. Grace se je obrnila k njej in odgovorila. Njuna glasova je steklo zatrlo ravno dovolj, da nisem slišala njunih besed. Grace je nekaj potegnila iz žepa – mimogrede, danes je nosila navaden črn pulover – in to podala Taryn. Poskušala sem si stvar ogledati, a je prehitro izginila v Taryninem žepu. Vse, kar sem videla je bil srebrn lesk.

»Boš samo stala?« me je vprašala Liv, ki je stala zraven mene in se ukvarjala s cigareto. Ugasnila jo je in jo odvrgla v najbližji smetnjak. Potem je roke vtaknila v žep.
»Prav.« Stopili sva do vrat in pozvonila sem. Nisem pričakovala, da se bodo odprla takoj, a so se. Za njimi je stala Grace. Hladno naju je premerila in spustila vrata, da sem jih morala ujeti. Bila so težka in skoraj so me pahnila ven.
»Pozni sta,« je rekla Grace. Z Liv sva se zvlekli skozi vrata in močno so se zaloputnila za nama. Kot zaskrbljena mama se je prikazala Taryn. Izraz na njenem obrazu mi je dal vedeti, da spet hoče opravičiti svojo sestro.
»V redu je,« sem zamrmrala. »Saj se bom navadila.«
»Pa sezujte se,« je rekla Grace. Poslala mi je obsojajoč pogled in dvignila obrvi, kot bi hotela reči: *i*Pa od kod smo dobili ta dva mokra cucka?*i* Iskreno mi ni bilo mar, zato sem samo sezula čevlje. Danes mi ni bilo do tega, da bi se prepirala ali nabirala zamere. Sploh pa ne z Grace. Pogledala sem za njo in tam je še vedno stal polkrožen kavč. Na njem sta sedela Tess in Blake, ki sta skupaj brala časopis in se o nečem zraven pogovarjala – zelo verjetno o nečem povezanim s člankom. Blake je imel na desni strani čela velik obliž.

»Kaj pa bereta?« sem vprašala Grace, ko sem si slačila bundo.
»Objavili so ime žrtve tistega umora,« je rekla. Skeptično je strmela vanju.
»Kdo je bil?« sem vprašala. Tess je dvignila glavo.
»Katherine Brown,« je rekla. Zastrmela sem se v steno. Se spomnite tiste punce, ki mi je dala letak za knjižni klub? No, to je ona. Katie.
»Aha.« Pokimala sem. »Kaj se je že zgodilo? Da je umrla?«
»Izguba krvi,« je zamomljala Tess, poglobljena v nekaj v časopisu.
»Verjetno Abigailini vampirji,« je dodala Taryn. »Ali pa ona sama. Čeprav dvomim. Večina njenih žrtev je najdena povsem raztrganih, kot bi jih napadla žival.« Začela se je ukvarjati s članki, ki so bili izrezani iz časopisa, in jih razporejati po mizi.
Ko je Taryn omenila Abigailin stil ubijanja, sem se ustavila. Postrani sem pogledala Taryn. »Kako veš, kako ona ubija?« sem vprašala s priprtimi očmi. Taryn mi je pomignila, naj pridem k mizi. Na njej je ležalo… veliko, ja, veliko, člankov. Na desetine umorov, masakrov, pobitih družin, ranjencev, ljudi, ki so trdili, da jih je napadel vampir in bilo poslani v psihiatrične bolnišnice.

»Že dolgo jo spremljamo in jo poskušamo ujeti. Ali vsaj umiriti…. Carol je nekaj časa pomagala tvoji mami s skrivanjem pred njo,« je rekla.
»Kaj?« sem vprašala.
»Ja.« Taryn se je namrščila. »Ne vem, zakaj je tako obsedena z vašo družino.«
Strmela sem. Jaz sem vedela. Moj pogled je zašel na članke in z očmi sem preletela naslove. Eden od njih je močno izstopal. Ni bil posebej krvav, ali drugačen. Le leto. Bilo je 1998. In takrat Abigail zagotovo še ni bila rojena.
»Kaj pa je ta?« Pokazala sem na članek. Taryn je sledila mojemu prstu.
»Oh. Ta je bil precej podoben,« je rekla Taryn.
»Saj veš, da je Abigail začela moriti kasneje?« sem vprašala. Taryn je pokimala.
»Ali pa se je prej potuhnila. Poglej, vsa leta od 1987 do 1999 so se vrstili umori, enako pogosto kot ti in še zelo podobni. Kaj če je Abigail že zelo dolgo vampirka in se je vmes potuhnila? Zakaj bi se drugače umori nehali za osemnajst let?« je razlagala. Videti je bila celo navdušena. Pogledala sem Liv, ki je stala za Taryn. Njeni oči so bile prikovane na nek določen članek in bila je bleda kot stena. Ujela je moj pogled in ga takoj umaknila. Odločila sem se, da jo bom kasneje spraševala.
»Mogoče je pa prvi morilec umrl, ali nehal z ubijanjem in je Abigail kopirala. Teorije so izmuzljive,« sem rekla. Težko mi je bilo gledati nekoga, ki verjame v nekaj povsem napačnega. Še posebej težko pa se je bilo ugrizniti v jezik in ostati tiho o resnici.

»Hm.« Taryn ni bila videti posebej prizadeta. Potem je skomignila. »Morda. Morda ne.« Članke je začela pobirati in jih dajati na kup. »Ko smo že pri Abigail. Si prepričana, da ni tvoja sorojenka?« Gracina starejša sestra se je dvignila in me pogledala v oči. »Navadno se taka povezava, ki si jo opisala zgodi med sorojenci.«
»Ne.« Odkimala sem. »Ni moja sestra.« Veste, ko je v knjigah in filmih, vedno jecljajo in gledajo stran, ko lažejo? No, še nikogar nisem videla tako slabo lagati. Vsi imamo vsaj kanček zmožnosti igranja v sebi.

»Prav.« Taryn je zavzdihnila. »Potem pa imamo nov primer.« Roke je prekrižala na prsih, sedla na stol in se z glavo naslonila na dlan. Potem je zmedeno pogledala naokrog. Zastokala je.
»Grace…« Obraz je zakopala v dlani. »Ava, jo greš lahko ti iskat?«
»Hmm…« Pogledala sem naokrog upajoč da se bo kdo drug javil. »Kam pa?«
»Naprej po hodniku so stopnice v klet. Tam pojdi po hodniku, videla boš velika kovinska drsna vrata. Tam je telovadnica, kjer se Grace navadno zadržuje. Če je ni tam je v orožarni, tja prideš skozi telovadnico.« Rahlo je dvignila glavo. »Jasno?«
Pokimala sem. »Hej, ali ti sploh spiš?« sem jo vprašala. Taryn se je kislo nasmehnila.
»Kaj pa vem.« Potem je glavo naslonila na roke in obmirovala. Pogledala sem Liv, a ona je bila očitno z mislimi drugje. Še vedno je strmela v članke.

»No. Hmm.. Jaz grem,« sem nerodno izdavila in se odpravila po hodniku. Vse je bilo videti normalno. Normalna hiša za normalne ljudi. Prispela sem do konca hodnika. In tam ni bilo nič. Le velikansko okno, ki je gledalo na vrt.
»Taryn?!« sem zaklicala.
»Hmm??« se je oglasila.
»Ni stopnic.« Nekaj časa sem čakala na odgovor. Potem mi je končno odgovorila. Izkazalo se je, da je ob oknu ročica, ki je prej nisem opazila. Ko si to potegnil, je cel kvadratni meter hodnika začel lesti na levo in odprl se je predor. No, stopnice.
*i*Skrito nadstropje. Lepo,*i* sem pomislila, ko sem hodila po stopnicah. Tudi tu je vse izgledalo enako kot zgoraj. No razen velikih kovinskih vrat na desno, ki so ustrezale Taryninim opisom. Že sem odprla usta, da bi poklicala Grace, in prijela za vdrtino na vratih, da bi jih odprla, ko sem zaslišala tresk. Najprej sem pomislila, da Grace nekaj počne, a je zvok prišel z druge strani. Obrnila sem se na drugo stran hodnika in vedela sem, da to ni bila Grace. Kajti tam so bila še ena železna vrata. In ta niso bila navadna. Bila so narejena tako, da so preprečila, da bi karkoli prišlo iz njih.

-------------------
Any questions?