Prišel je nekakšen gromozanski stvor. A nisem mogla najbolje videti ker me je že prežarčil nazaj na zemljo. Ko sem se vrnila nazaj so me zdravniki zbudili. "Mami kaj delam tukaj?" "Oh nisi izgubila spomina, oh sreča." je rekla veselo "O kakšnem spominu govoriš?" vsi so bili srečni a meni se ni svitalo zakaj. Zdravniki so rekli moji mami da sem izgubila spomin od takrat ko me je zadela zvezda. In da se zato verjetno ne spomnim tega. V bolnici sem morala ostati še nekaj dni nato pa sem lahko šla domov. Mami ni bila najbolj vesela ko je izvedela da se nespomnim nič od takret ko me je zadelo. A vseeno smo bili srečni vsi tudi jaz ker sem pozabila na vse kar se je takrat zgodilo tudi na Leona in Ello. A nekega večera me je začela neznansko boleti glava. Tega nisem povedala nikomur, obdržala sem zase in se vlegla v posteljo. Zaprla oči in vgledala zeleno vrvico. Hotela sem iti do nje in jo prijeti a vrvica se je vedno bolj in bolj oddaljevala. Za vrvico sem tekla ko karnaenkrat izgubim tla pod nogami. Padala sem nekam zelo globoko. Vse okoli mene je bilo črno. Ko sem končno pristala na tleh me je ogovoril prijazen a srhljiv glas. "Layla ................................