Ko je končno prišel večer plesa, sem pred ogledalom preživela celo večnost. Izbrala sem preprosto temno modro obleko, lase pa sem si spela v sproščeno pričesko, saj sem se bala, da bom z preveč ličili izgledala umetna. Ko je Matic pozvonil na naših vratih, me je v želodcu spet stisnilo tisoč metuljčkov. Ko sem odprla vrata, je tam stal v elegantnih temnih hlačah in beli srajci, preko katere pa je imel – na moje popolno presenečenje – oblečen suknjič, ki je neustavljivo spominjal na tisto preveliko karirasto srajco z bohinjskega izleta. Pogledal me je z tistimi svojimi globokimi zelenimi očmi in za trenutek ostal brez besed, nato pa je tiho rekel: *i*"Prečudovita si."*i*

Šolska telovadnica je bila neprepoznavna, okrašena s tisočerimi majhnimi lučkami, ki so ustvarjale vzdušje zvezdnega neba. Na začetku sva večinoma stala ob strani, pila presladek sok in opazovala sošolce, ki so poskušali ujeti ritem glasbe. Maticu je bilo sprva malce neprijetno v tej množici, a ko je DJ zavrtel tisti umirjen elektronski komad, ki mi ga je Matic poslal na najinem prvem Spotify seznamu, me je prijel za roko. Odpeljal me je na plesišče, povsem stran od žarometov, v bolj temen kotiček dvorane. Položila sem roki okoli njegovega vratu, on pa me je objel okoli pasu in me nežno zazibal v ritmu glasbe.

V tistem trenutku so vsi šolski pritiski, testi in pogledi ostalih preprosto izginili. Medtem ko so se okoli naju vrstile bleščeče luči, sem začutila enako toplino kot takrat, ko sva stala premočena pod nadstreškom in ko mi je grel roke v svojem žepu. Matic se je nagnil k mojemu ušesu in zašepetal: "Vidiš, sploh ni bilo tako hudo." Nasmehnila sem se, naslonila glavo na njegove prsi in poslušala umirjen utrip njegovega srca. Vedela sem, da ta ples ni le obkljukana najstniška obveznost, ampak še en čudovit teden v najini zgodbi, ki se je šele dobro začela.