»Jesse Harper.«
Nihče se ni oglasil.
»Jesse Harper!« je učiteljica ponovila nekoliko glasneje.
Še vedno ni bilo odgovora.
»Naj se oglasi Jesse Harper!«

*pod**b*1. september*b**pod*
*b*Jesse*b*
»Jesse,« je zašepetal Dean in me dregnil v ramo.
»Jesse!« je ponovil še enkrat.
Zbudil sem se iz zasanjanosti.
»Jesse Harper že TRETJIČ!« je zdaj že zavpila učiteljica.
»Ja,« sem odgovoril.
»Se ti zdi sprejemljivo, da te pokličem trikrat, ti pa ne odgovoriš?«
»Ne, gospa Gilbert. Opravičujem se, malo sem se zasanjal.«
»Glej, da se naslednjič to ne bo zgodilo.«
Bil sem preveč zaspan, da bi poslušal. Poleg tega je slovenščina dolgočasna, torej sem bil avtomatsko še bolj zaspan. Prepustil sem se sanjarjenju.
Oh, ko bi le bil na morju. Šumeči valovi in peneča voda, pesek, ki ga čutim med prsti na nogah… Prisežem, da sem skoraj zaspal. Zvečer sem bil na zabavi pri Deanu. Za skoraj šestnajstletnika sem popil več kot dovolj in prišel domov ob prepozni uri. Ampak zabav nočem zamuditi. Del mojega življenja so. Nato je zazvonilo, na rame sem si vrgel torbo in odšel iz razreda.
Naslonil sem se na omarice in počakal svoje prijatelje. Medtem sem razmišljal. Ugotovil sem, da je na tej šoli družba razdeljena na več delov: nekateri so popularni- lahko imajo dobre ali pa slabe ocene. Potem so piflarčki; oni se držijo zase in nimajo pojma o ničemer popularnem. Nekateri so normalni. Slednji niso popularni, niso pa piflarji. Veliko jih hodi na zabave. Potem imamo pa še luzerje- brez družbe in v svojem svetu. Jaz spadam med popularne. Ugaja mi pozornost. Rad sem v središču dogajanja.
Razmišljal sem, dokler se mi niso pridružili Dean, Alex in Tessa. Zraven njih je hodila punca z dolgimi kodrastimi lasmi lešnikovo rjave barve in prelepimi očmi, ki je nisem poznal.
»Kje si stariii,« me je pozdravil Alex.
Vsi smo se zasmejali.
»Hej, kdo je pa tale?« sem z glavo pomignil na punco zraven.
»Aja, ti je še ne poznaš. Jesse, to je Kiley. Letos je nova na šoli in poznava se že od prej, družinski prijatelji smo, zato sem pomislil, da bi se nam lahko pridružila.«
Podal sem ji roko in se nasmehnil. Precej lepa je, sem pomislil.
Skupaj smo odšli k zadnji uri pouka. Sovražil sem fiziko in tudi to sem skoraj prespal.

Bil sem na poti domov in poslušal glasbo. Ravno se je predvajala pesem When you were young. Pred mano je hodila neka punca, ki sem jo že opazil na naši šoli, vendar nisem bil prepričan, kako ji je ime.
»Hej!« sem zaslišal za sabo.
Obrnil sem se in zagledal Kiley, ki je hodila po cesti. Slušalke sem si potegnil na vrat in jo pozdravil.
»Jesse si, kajne?«
Prikimal sem in rekel: »Najbrž si misliš, da je ime precej smešno za fanta, ampak ti že vnaprej povem, da ga nisem sam izbral.«
Zasmejala se je.
»A živiš blizu?« sem jo vprašal.
»Ja, nekaj ulic naprej. Ravno smo se preselili,« je rekla. »Ti?«
»Kot vidiš, sem na poti domov, tako da ja, okrog deset minut stran.«
Nekaj časa sva razpravljala o nepomembnih stvareh. O naši družbi. Kdo v razredu mi gre na živce. O valeti. Povedal sem ji, da se še ne bom dogovarjal zdaj, s kom bom šel. Prijavil se bom na plesne, povabil kakšno punco pa šele decembra. Povedal sem ji tudi, da sem eno leto starejši, ker sem šel kasneje v šolo.
»Te lahko nekaj vprašam?« je rekla previdno in prikimal sem.
»Kako ti to uspeva?«
»Uspeva kaj?« res nisem vedel, o čem govori.
»Saj veš… biti popularen, lep, v taki družbi… in fant, ki si ga želijo vse punce na šoli.«
Bil sem tiho. Kaj naj ji rečem? Sem res lep in tisti, ki si ga želijo vse punce?
»Adijo, moram iti,« nasmehnila se je in zavila v ulico.

Ura je bila eno zjutraj in še vedno nisem spal. Preprosto se mi ni dalo. Razmišljal sem o Kiley. Všeč mi je. Ne vem, ali na tak način, ali kot prijateljica. Ampak ko sem pomislil nanjo, sem čutil nekaj nenavadnega. Mogoče pa še kaj bo iz tega. Ampak o tem bom premišljeval jutri.
Čez nekaj časa sem se odločil, da zaprem oči in zaspim. Uspelo je.


*b*Kiley*b*
Popularen? Lep? Vse si ga želijo? Ja, to je res, ampak- zakaj, zakaj, zakaj sem mu to rekla? Sploh nisem razmišljala, preprosto nisem vedela, kam govorim. Res sem neumna. Kaj mu bom rekla jutri? Najbrž me bo čudno gledal. Lahko se mu izogibam. Ja, to bom naredila. Ne, ne morem. Nisem zmožna narediti tega. Ker je dejstvo, da mi je všeč. Všeč mi je bil takoj, ko sem ga zagledala.

*b*______________________________*b*
Hejjj, no torj to je moja nova zgodba in ress upam da mi jo bo ratalnapisat do konca bahaha:sob::pray: Upam da vm je všeč, pa vesela bom vsakega lajka, komentarja ali kritike<3
Belčii