Umiram. Čeprav to za nekoga kot sem jaz ni mogoče. Odšel je. In ne bo ga nazaj. Laurent mi je sicer povedal, da se je samo odselil, ampak to je zame dovolj. Vedela sem. Nisem znala brati misli ampak sem preprosto vedela. Ne bo se vrnil. Jaz sem bila tista, ki jo je zapustil. Samo zaradi svoje družine. Res je, da sva bila kot vampirska Romeo in Julija. Ampak rekel je da me ljubi. In te besede sem vzela dobesedno. Ampak njemu so očitno pomenile čisto nekaj drugega. Laurent je samo sedel in me opazoval. Nič ni rekel. Ni me poskusil prepričati da me James ljubi, za kar sem mu bila hvaležna. Potem pa sem se odločila. Poraženo sem snela leče iz svojih oči. Moje šarenice so bile rdeče. Laurent me je previdno pogledal. Videl je, da ne bom odnehala. Videl je, da ga bom iskala okoli sveta. Videl je, da ga bom našla. In tako je lahko videl, da bom verjetno še enkrat poražena. Ampak če je videl to,
je videl tudi, kako močno potem želim spet videti človeka ki sem ga ljubila.