*b*3. poglavje – Še ena*b*

Naslednji vikend je naredila novo.

Tokrat je natančno stehtala sestavine.

Ni več dodajala vode po občutku.

Ko je zamesila testo, je opazila razliko. Bilo je mehko, vendar se ni več lepilo na prste.

Poklicala je Niko.

»Pridi.«

»Kam?«

»K meni.«

»Zakaj?«

»Delam pico.«

»Spet?«

»Ja.«

Nika je prišla čez pol ure.

Lara ji je pokazala testo.

»Tokrat bo boljša.«

»To si rekla tudi zadnjič.«

»Zadnjič nisem vedela, kaj delam.«

»In zdaj veš?«

Lara je pomislila.

»Malo bolj.«

Ko je bila pica pečena, jo je postavila na mizo.

Nika je vzela kos.

Pogledala je Laro.

»Okej.«

»Kaj?«

»To je dejansko dobro.«

Lara se je nasmehnila.

»Res?«

»Ja. Rob je malo čuden, ampak okus je dober.«

Lara je poskusila.

Tokrat je bila zadovoljna.

Ni bila popolna.

Ampak je bila boljša.

Tisto popoldne je na telefon shranila recept.

Potem je naredila nekaj, česar ni pričakovala.

Odprla je beležke in napisala:

PICA 2

manj soli
več časa za vzhajanje
pečica bolj vroča
manj omake

Naslednjič je želela poskusiti znova.

In potem še enkrat.