# DEVETNAJSTI POSKUS
## 5. del: Svet, ki se je začel z lažjo

Nika je odprla oči.

Nad njo je bil bel strop.

Nekje v daljavi je jokal otrok.

Poskušala se je premakniti, toda njene roke so bile premajhne.

Pogledala je navzdol.

Njeno telo je bilo drobno.

Koža je bila nagubana.

Prsti so se ji tresli.

Bila je novorojenček.

Zaslišala je ženski glas.

»Deklica je.«

Nekdo se je zasmejal.

»Kako ji bo ime?«

»Nika.«

Nika je hotela zakričati.

Toda iz njenih ust je prišel le otroški jok.

Ženska jo je vzela v naročje.

Imela je temne lase in utrujene oči.

Nika jo je poznala.

Ana.

Toda tokrat je bila mlajša.

Brez brazgotin.

Brez solz.

Brez strahu.

»Pozdravljena, Nika,« je zašepetala.

Nika je začutila, da se ji srce krči.

To ni bil spomin.

To je bilo resnično.

Rodila se je.

Svet se je začel.

In nekje v daljavi je nekdo umrl.

***

Devetnajst let pozneje.

Nika je sedela v majhni sobi in gledala skozi okno.

Na ulici so se igrali otroci.

S