11. NOVEMBER — MOJ ROJSTNI DAN
Kaj lepšega bi se lahko zgodilo na moj rojstni dan? Živim v New Yorku, enemu izmed najboljših mest na svetu, imam prekrasnega fanta, študiram na univerzi, o kateri sem sanjala, morda bom kmalu dobila prijateljico. Resno, to je predobro, da bi bilo res. Oh, pozabila sem na Stephana in na Frankovo čudno vedenje. Drugače pa je vse sanjsko.
Morda želite vedeti, kako sem preživela današnji dan do zdaj.
Čim sem vstala, sem na telefonu dobila tri lepa voščila. Frankovega, Alexovega in Janinega. Kasneje sem si privoščila dolg in obilen zajtrk, kot je tradicija doma.
In po tem? Čas za nakupovanje, če sem vendarla v New Yorku! Poleg tega mi je Frank za rojstni dan na moj bančni račun nakazal kar nekaj denarja. Ravno prav, da sem si kupila nov parfum znamke L'occitanne za večerjo z Johnom.
Oh, zvonec je pravkar zazvonil! To more biti John. Poročam kasneje.
*
"Nate, newyorško dekle," reče John, medtem ko jaz začnem piti svoj kozarec vina.
Ko oba odloživa umazana kozarca na mizico, sedem bližje Johna v upanju, da zavoha moj parfum.
"Kaj je ta vonj?" vpraša. To! Končno ga je zavohal!
"Moj parfum," mu odgovorim na vprašanje in napravim nasmešek.
"Mislil sem, da je to tvoj naravni vonj," mi odvrne nazaj. Občudujem, kako mi laska, da vedno zardim. "Ti lahko zdaj dam darilo?"
"Ampak, saj si mi že dal darilo," ga spomnim.
"To je bil le del," odvrne in me rahlo poljubi na desno lice.
"John, ta knjiga ni bila najcenejša," odgovorim, saj se počutim nekoliko neprijetno. Imam občutek, kot da bo zaradi mene bankrotiral.
"Nekomu, kot si ti, res ne morem kupiti nekaj najcenejšega," reče, medtem ko po svoji pasni torbici nekaj išče.
"Ampak nisem ..."
"Vse najboljše, Isabella," me prekine in mi v roke položi srednje veliko srebrno škatlico. "Odpri jo."
Dvignem pokrov, in čim ga odprem, ne morem verjeti svojim očem. Na črni podlogi leži srebrna zapestnica z zlatim zveznim utrinkom.
"Potrebujem očala ali res vidim prekrasno zapestnico?" vprašam.
"Ne potrebuješ jih." Torej je res to, kar vidim? Tega si res ne zaslužim! Nisem vredna kaj tako lepega. "Veš, zakaj prav zvezdni utrinek?"
"Ne, sanja se mi ne."
"Spoznala sva se na smučanju tik pred božičem," mi pove odgovor in me začudeno pogleda, saj nič ne rečem. Od šoka seveda. "Je kaj narobe?"
"Ne, samo ..." Globoko vdihnem. "Kako ti se lahko zahvalim? Ker je to definitivno preseglo pričakovanja."
John nekaj trenutkov premišljuje, zatem pa odvrne: "Majhen poljub bi bil v redu."
Škatlico odložim na rob kavča, nato pa se sklonem k Johnu in najine ustnice se srečajo v strastnem poljubu. Oh, kako ga ljubim!