Trevor jo poljublja, kot da bi mu nekdo vzel razum.

Kot da je vse, kar je zadnje tedne držal v sebi, končno počilo.

Abby mu zdrsne z rokami pod jakno in ga še bolj povleče k sebi.

Njegov izdih se zlomi nekje med njenim imenom in tihim kletvicam.

Potem se nenadoma odmakne ravno toliko, da jo lahko pogleda.

Lica ima rahlo pordela.

Pogled divji.

»Ti nimaš pojma, kaj mi delaš.«

Abby še vedno lovi sapo.

»Mislim, da imam.«

Trevor skoraj zavije z očmi, ampak nasmeh, ki mu za sekundo uide, jo popolnoma uniči.

Ker je resničen.

Ne obramben.

Ne grenak.

Samo… njegov.

Potem ji s palcem nežno zdrsne čez lice.

Popolno nasprotje načina, kako jo je poljubljal pred nekaj sekundami.

»Moral bi bit jezen nate,« tiho reče.

Abby ga opazuje.

»Pa si?«

Trevor jo gleda dolgo.

Predolgo.

»Poskušam.«

Abby se tiho zasmeje.

In ta zvok ga dokončno zlomi.

Spet jo povleče bližje, ampak tokrat brez sile.

Kot da si dovoli čutit vse počasneje.

Njegovo čelo se nasloni na njeno.

»Ko si odšla…« začne, potem utihne.

Abby začuti stisk v prsih.

»Trevor—«

»Ne.«

Glas ima tih.

Utrujen.

»Pusti mi povedat.«

Prvič odkar ga pozna, zveni skoraj negotovo.

»Mislil sem, da sem zamudil svojo priložnost.«

Abby ga samo gleda.

Trevor grenko izdihne.

»In sovražil sem te, ker me je to tako bolelo.«

Njene prste še vedno drži ob svoji majici.

Tokrat jih ne odrine stran.

Še bolj jih stisne.

»Ampak še vedno si prišla nazaj,« zašepeta.

Abby počasi prikima.

»Ja.«

»Zakaj?«

Vprašanje jo zadane močneje, kot pričakuje.

Ker v njegovem glasu ni jeze.

Samo resničen strah pred odgovorom.

Abby pogoltne.

»Ker sem ugotovila, da noben kraj ni bil pravi brez tebe.«

Trevor za sekundo zapre oči.

Kot da ga te besede skoraj fizično bolijo.

Potem se tiho zasmeje.

Ne veselo.

Bolj neverjetno.

»Fak…«

Abby se rahlo nasmehne.

»To zdaj govoriš že petič.«

»Ker mi ne pomagaš razmišljat.«

»Nisem vedela, da sploh poskušaš.«

Trevor jo pogleda.

Tokrat počasneje.

Toplo.

In nekaj v njem končno popusti.

»Pridi sem,« zamrmra.

Abby se nasmehne, še preden jo spet poljubi.

Tokrat drugače.

Manj jeze.

Manj boja.

Še vedno intenzivno—

ampak zdaj prvič deluje, kot da nista več na nasprotnih straneh.