Hojla,
tudi vi gotovo pogrešate božično-novoletne praznike. Tale zgodba je izmišljena, nisem dejansko zaljubljena v Božička (to sem napisala, če bi kdo mislil, da sem). Tule je zgodba:

Hej,
sem Rebecca, prosim kličite me Becky. Stara sem 16. Moja zgodba se začne takole.
Jaz sem še zmeraj zelo otročja in še nimam fanta. Oči mi je pred dvema letoma rekel, naj se začnem obnašat bolj primerno svoji starosti, saj sem se pri štirinajstih igrala z barbikami in pela otroške pesmice. Kmalu sem se zavedala, da ima prav in nisem se več igrala z barbikami, vendar pa je življenje postalo zelo dolgočasno. Nekoč mi je mami rekla, da se včasih zgodi čudež. In tako sem čakala na čudež, ki se seveda ni zgodil. Čez dve leti sem na to že pozabila in letos sem se spomnila na to ravno pred božičem. Odločila sem se, da bom počakala Božička, mislim, če na svetu obstaja večji čudež kot Božiček, je pa moje življenje čudno, ali pa sem jaz, ne vem. Skratka v svoji sobi sem 24. 12. 2023 poskušala prebedeti noč. In kaj mislite, da se je zgodilo. Trikrat ugibaj! Ja, zaspala sem. Zdaj pa k stvari, mislim zgodbi, saj to je bila zgodba, ampak samo uvod zgodbe, zdaj prihajamo k resnejšemu delu.
Na moje začudenje sem se zbudila, ko je še bilo temno. Na telefon sem pogledala koliko je ura, bilo je polnoč. Splazila sem se v dnevno sobo pogledat kaj je Božiček prinesel, ko sem prišla v sobo: OMG, on je res je on, Božiček!!!!
Da ga ne bi prestrašila sem rekla: " Živjo." In ja prestrašila sem ga.