7. del: Tisti, ki se je spominjal
Deček je sedel v postelji in strmel v zaslon.

POSKUS 22 SE ZAČENJA.

»Tokrat pa ne boš pobegnila,« je ponovil.

Vrata sobe so se odprla.

Vstopila je ženska z razmršenimi lasmi in zaspano pogledala proti njemu.

»S kom se pogovarjaš, Leon?«

Deček je hitro ugasnil zaslon.

»Z nikomer.«

Ženska se mu je približala in mu popravila odejo.

»Spet si sanjal?«

Leon je prikimal.

»O deklici.«

Ženska je obstala.

»Kakšni deklici?«

»Ime ji je Nika.«

Ženski je iz obraza izginila barva.

Za trenutek je bila videti, kot da se bo zgrudila. Nato je pogledala proti vratom, kot da bi pričakovala, da bo nekdo vstopil za njo.

»Tega imena ne smeš več izgovoriti,« je zašepetala.

Leon jo je zmedeno pogledal.

»Zakaj?«

Ženska ni odgovorila.

Na zaslonu se je znova prižgala svetloba.

SPOMIN ODKLENJEN.

Ženska je sunkovito stopila nazaj.

»Ne,« je rekla. »Ne še.«

Leon je pogledal zaslon.

»Kaj se dogaja?«

Tokrat je spregovoril glas, ki ga je poznal iz sanj.

»Ona se te bo spomnila.«

Ženska je zgrabila napravo in jo vrgla ob steno. Zaslon se je razbil, toda svetloba ni ugasnila. Črke so se pojavile na razpokah, kot da bi bile vpisane v samo steklo.

ANA: SPOMIN OBNOVLJEN.

Leon je pogledal žensko.

»Ana?«

Ženska si je z obema rokama pokrila usta.

Nato je začela jokati.

»Nika,« je zašepetala.

Leon je stopil bližje.

»Kdo je Nika?«

Ana je počasi spustila roke.

»Nekdo, ki bi moral ostati pozabljen.«

»Zakaj?«

»Ker je svet resničen samo, dokler se je nihče ne spomni.«

Za njimi je zaslon počil še enkrat.

Na njem se je izpisala nova vrstica.

SUBJEKT NIKA: OPAŽEN.

Leon se je nasmehnil.

»Torej je še vedno tukaj.«

Ana je zmajala z glavo.

»Ne. To pomeni, da se je nekdo spomnil nanjo.«

V sobi je ugasnila luč.

Iz teme se je oglasil tretji glas.

»In zdaj se bo spomnila tudi ona.«

...