## 8. del: Spomin v temi

»Kdo je tam?« je vprašal Leon.

Ana ga je prijela za roko.

»Ne odgovarjaj,« je zašepetala.

Toda glas je spet spregovoril.

»Leon, odpri vrata.«

Deček je pogledal proti hodniku.

»Poznam ta glas.«

»Ne,« je rekla Ana. »Ne poznaš ga.«

»Slišim ga v sanjah.«

Ana ga je potegnila stran od vrat.

»To niso sanje.«

Na drugi strani se je nekaj premaknilo.

Potem je nekdo potrkal.

Enkrat.

Dvakrat.

Tretjič.

Leon je stopil naprej.

»Nika?«

Ana ga je poskušala zadržati, toda deček se je izmuznil iz njenega prijema in odprl vrata.

Na hodniku ni bilo nikogar.

Le majhna deklica, ki je stala pred njim v beli obleki.

Imela je temne lase.

Bledo kožo.

In brazgotino v obliki polmeseca.

Leon je obstal.

»Nika?«

Deklica je prikimala.

»Ne bi se smela spomniti,« je rekla.

Ana je stopila na hodnik.

»Kako si prišla sem?«

Nika jo je pogledala.

»Nisem prišla.«

»Kaj to pomeni?«

»Samo spomnila sem se, da sem tukaj.«

Leon je pogledal Ano.

»Kaj se dogaja?«

Ana ni odgovorila.

Nika je stopila bližje.

»Poskus dvaindvajset se je začel,« je rekla. »Toda tokrat ni moj.«

»Čigav pa?« je vprašal Leon.

Nika je pogledala naravnost vanj.

»Tvoj.«

Vse luči na hodniku so ugasnile.

Na steni se je prižgal zaslon.

SUBJEKT LEON: AKTIVEN

SPOMIN: NEPOPOLN

CILJ: NAJTI PRVI SVET

Leon je prebral sporočilo.

»Kaj je prvi svet?«

Nika je odgovorila:

»Kraj, kjer se je vse začelo.«

»In kje je to?«

Nika je pogledala Ano.

»Tam, kjer se je rodila resnica.«

Ana je zaprla oči.

»Ne moremo nazaj.«

»Moramo,« je rekla Nika. »Ker je nekaj ostalo za nami.«

»Kaj?«

Nika je za trenutek utihnila.

»Nekdo, ki se še vedno spominja vseh poskusov.«

Zaslon je utripnil.

PRVI SVET ODKLENJEN

Na koncu hodnika so se odprla vrata.

Za njimi ni bila soba.

Bilo je nebo, polno zvezd.

Leon je stopil bližje.

»Kaj je na drugi strani?«

Nika mu je ponudila roko.

»Začetek.«

Leon jo je prijel.

In skupaj sta stopila skozi vrata.

...