## Poglavje: Dve Niki

»Leon.«

Glas iz kapsule je bil tih, skoraj nežen.

Nika, ki je stala ob njem, se je umaknila za korak.

»Ne poslušaj je.«

Leon je pogledal žensko v kapsuli.

Njene oči so bile enake. Isti odtenek sive, ki se je spreminjal glede na svetlobo. Ista majhna brazgotina ob levi obrvi.

Toda nekaj je bilo drugače.

Ta Nika se ga je spominjala.

»Prosim,« je rekla iz kapsule. »Ne dovoli, da me znova ubiješ.«

Leon je začutil, kako se mu je stisnilo grlo.

»Nisem te ubil.«

Ženska je zaprla oči.

»Vsakič si rekel isto.«

Stroj je nenadoma zabrnel.

Na steni so se prižgale črke.

PONOVITEV 17: ZAČETEK

Ana je stopila k zaslonu.

»Sedemnajsti poskus?«

Moški je prikimal.

»Sedemnajstkrat je Leon poskušal spremeniti konec.«

»In sedemnajstkrat mu ni uspelo?«

»Ne.«

»Zakaj?«

Moški je pogledal Niko.

»Ker se vedno zaljubi vanjo.«

Nika je otrpnila.

Leon se je obrnil k njej.

»Kaj je hotel povedati?«

»Ne vem.«

Toda njen glas je zvenel drugače.

Preveč mirno.

Leon je stopil bližje.

»Nika?«

Njene oči so za trenutek potemnele.

Nato se je nasmehnila.

»Tako si me klical tudi prvič.«

Leon se je umaknil.

»Kaj?«

»Ko si me ustvaril.«

V sobi je zavladala tišina.

Moški je počasi stopil do stroja.

»Zdaj se spominja.«

»Ne,« je zašepetala Nika. »Ne spominjam se. Jaz sem bila tam.«

Leon jo je gledal.

»Kje?«

»V laboratoriju. Preden si me zaprl v ta svet.«

Nika je pogledala proti kapsuli.

»Preden si me pustil umreti.«

Ženska v kapsuli je odprla oči.

»Nika, ne.«

Nika se je zasmejala.

»Še vedno misliš, da si ti jaz.«

»Nika,« je rekel Leon.

Obrnila se je k njemu.

»Ne.«

»Kaj?«

»Ne kliči me tako.«

Njene zenice so se razširile.

»To ime si mi dal ti.«

Leon je začutil, da mu noge popuščajo.

»Kako ti je bilo ime prej?«

Nika ga je dolgo gledala.

Nato je odgovorila:

»Mara.«

Moški je nenadoma stopil mednju.

»Ne smete govoriti o tem.«

Ana se je obrnila k njemu.

»Zakaj?«

»Ker se bo spomnila vsega.«

»Česa?«

Moški je pogledal kapsulo.

»Da ni bila prvi poskus.«

Zaslon je zatrepetal.

PONOVITEV 17: PREKINJENA

Leon je pogledal proti kapsuli.

»Koliko jih je bilo?«

Moški ni odgovoril.

Nika je stopila k njemu.

»Koliko?«

»Dovolj.«

»Koliko?«

Moški je zaprl oči.

»Triindvajset.«

Leon je pogledal obe Niki.

»Triindvajset?«

»Vsakič je bilo drugače,« je rekel moški. »Toda vedno je ostalo isto. Ti, ona in konec.«

Ana je stopila bližje.

»Kakšen konec?«

Moški je pokazal na kapsulo.

»Ko se Mara zbudi, umrejo vsi spomini, ki jih je ustvarila.«

Nika je pogledala Leona.

»In ti si me vedno poskušal rešiti.«

Leon je počasi prikimal.

»Ker sem te ljubil.«

Nika je zaprla oči.

»Ne.«

»Nika—«

»Ne!«

Njen glas je odmeval po sobi.

»Ti si me ustvaril, ker nisi mogel sprejeti, da sem umrla.«

Leon je obstal.

Nika je stopila bližje.

»Jaz sem bila resnična. Imela sem življenje. Imela sem družino. Imela sem tebe.«

Leon je začel zmajevati z glavo.

»Ne.«

»Umrla sem v nesreči.«

Stroj je utihnil.

»In ti si me vrnil.«

Leon je pogledal moškega.

»To ni res.«

Toda moški ni odgovoril.

Nika je nadaljevala:

»Vsakič si me ustvaril znova. Vsakič si mi dal drugo življenje. In vsakič si mi vzel spomin na to, kdo sem bila.«

Leon je stopil nazaj.

»Ne.«

»Zato sem se vedno zbudila.«

V kapsuli se je ženska premaknila.

»Leon,« je rekla. »Prosim.«

Nika se je obrnila proti njej.

»Tokrat bo drugače.«

Nato je pogledala Leona.

»Tokrat boš izbral mene.«

Leon je pogledal kapsulo.

Nato Niko.

»Katero?«

Nika se je nasmehnila.

»Tisto, ki te ljubi.«

Leon je počasi dvignil roko.

Na zaslonu se je pojavila nova vrstica:

IZBERITE SUBJEKT, KI BO OHRANJEN.

Pod njo sta se izpisali dve imeni.

NIKA

MARA

Leon je pogledal obe.

In prvič v sedemnajstih poskusih ni vedel, katera od njiju govori resnico.

Takrat je Ana stopila do stroja.

»Ne,« je rekla.

Leon se je obrnil.

»Kaj delaš?«

Ana je položila roko na zaslon.

»To ni tvoja odločitev.«

Moški je zakričal:

»Ana, ne!«

Toda bilo je prepozno.

Na zaslonu se je pojavila tretja možnost.

SUBJEKT 01: ANA

STANJE: ZBUJANJE

Ana je pogledala Leona.

»Zdaj se bom spomnila tudi jaz.«

Stroj je začel utripati.

In nekje globoko v njegovem jedru se je zaslišal glas.

Glas, ki ga Leon ni slišal že sedemnajst poskusov.

»Leon.«

Tokrat ni pripadal nobeni od Nik.

Pripadal je njemu.

»Ne dovoli, da se zbudiš.«