Hey guys!
No odločila sem se da bom začela pisat zgodbo in najbolje mi grejo ljubezenske tako da mi je tema pisana na kožo. No že dolgo nisem nič pisala tako da ne obljubim, da bo ful dobra. No upam da vam bo všeč! Uživajte!

p.s: kritike vedno dobrodošle

VANESSA
»Vanessa! Ni ga več in moreš se sprijazniti s tem!« Točno s temi besedami se je moj svet začel podirati. Košček za koščkom in že ga ni bilo več. Niti enega samega drobca, ki bi mi vsaj dal kaj upanja. Ampak žal je tako, da se more vse dobro enkrat končati.
Vsa obupana sedim na pomolu in strmim v temno valovito morje pred mano. Solze mi polzijo po obrazu in ne prenehajo. Ne morem jih ustaviti. Nemogoče je. Četudi poskušam na vso moč mi ne uspe. Čustva so premočna in spomini nepremagljivi. »Vanessa! A si okej?«, zaslišim fantovski glas za mano. Vidi me kako jočem ampak še vseeno vpraša »A si okej?«, najraje bi ga s komolcem sunila v trebuh ampak kmalu mi pokaže svoj čedni obraz, ki me zaustavi do tega, da bi mu komolec potisnila v trebuh. »Ne, saj veš, da sem ga imela rada četudi mi ni bil ravno zgled.« Še več solz se mi ulije po licih. Stegne svojo roko in me z njo objame čez rame in me stisne k sebi. »Vem«, pogleda me in nadaljuje, »Prosim nehaj jokati. Ne morem te gledati takšne.« Roko mi položi na obraz in mi z lica obriše solze. »Oscar, prosim te nehaj me tako gledati. Samo poljubi me že no.« Oscar sprejme moj ukaz in kmalu se njegove ustnice dotikajo mojih. Zdaj se počutim veliko bolje. Kmalu se najine ustnice ločijo in moje razpoloženje popolnoma spremeni.
Kmalu vstanem in on za mano. »Vanessa, saj veš, da sem ti vedno na voljo, ko me potrebuješ?« Pokimam mu in se mu stisnem v objem.
»Jaz tudi tebi. Ne pozabi.«
»Ne bom«
»Bolje zate, ker če bi…«
»Bi bilo kaj?«
»To.«