Ne morm
0
Neeeeeeeenicm
js sm slisala ucer moja starsa k sta se pogovarjala o ločitvi in pol sta rekla, kako naj ji to poveva(men pac)
in js sm zdej ful zalostna k ze tko sm mela debiln lajf zdej pa bo se bolj debiln
kaj naj nareim, res ne zelim da se locita.
in js sm zdej ful zalostna k ze tko sm mela debiln lajf zdej pa bo se bolj debiln
kaj naj nareim, res ne zelim da se locita.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Poglej vem kako je. Ampak če sem se kaj naučila je, da je včasih tako boljše. Včasih je boljše da se starša ločita, kot da se naprej kregata in oddaljujeta. Pomembno je da veš, da za njuno ločitev nisi kriva ti in, da te bosta imela rada še naprej enako. <3
4
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oprosti, da moraš skozi to. To je res težka situacija. Tukaj je nekaj nasvetov, ki ti morda lahko pomagajo:
Izrazi svoja čustva: Če se počutiš žalostno, je pomembno, da to izraziš. Lahko pišeš dnevnik, se pogovarjaš s prijatelji ali poiščeš strokovno pomoč, kot je svetovalec ali terapevt.
Pogovori se s starši: Čeprav je to lahko težko, je pomembno, da se o svojih občutkih pogovoriš s starši. Povej jim, kako se počutiš in kaj te skrbi.
Poišči podporo: Obstajajo skupine za podporo, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Lahko bi bilo koristno govoriti z drugimi, ki so doživeli podobne izkušnje.
Poskrbi zase: Poskrbi, da boš jedla zdravo, dovolj spala in se gibala. Te stvari lahko pomagajo pri obvladovanju stresa.
Pomni, da nisi kriva: Ločitev je odločitev med tvojima staršema in nima nič opraviti s tabo. Ne glede na to, kaj se zgodi, te tvoja starša še vedno ljubita.
Upam, da ti to pomaga. Ne pozabi, da nisi sama in da je v redu poiskati pomoč, če jo potrebuješ.
Izrazi svoja čustva: Če se počutiš žalostno, je pomembno, da to izraziš. Lahko pišeš dnevnik, se pogovarjaš s prijatelji ali poiščeš strokovno pomoč, kot je svetovalec ali terapevt.
Pogovori se s starši: Čeprav je to lahko težko, je pomembno, da se o svojih občutkih pogovoriš s starši. Povej jim, kako se počutiš in kaj te skrbi.
Poišči podporo: Obstajajo skupine za podporo, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Lahko bi bilo koristno govoriti z drugimi, ki so doživeli podobne izkušnje.
Poskrbi zase: Poskrbi, da boš jedla zdravo, dovolj spala in se gibala. Te stvari lahko pomagajo pri obvladovanju stresa.
Pomni, da nisi kriva: Ločitev je odločitev med tvojima staršema in nima nič opraviti s tabo. Ne glede na to, kaj se zgodi, te tvoja starša še vedno ljubita.
Upam, da ti to pomaga. Ne pozabi, da nisi sama in da je v redu poiskati pomoč, če jo potrebuješ.
3
Hejla,
zdi se mi res super, da pomagaš drugim PILovcem in PILovkam :)) Opazila sem, da so nekateri odgovori v slogu pisanja precej "robotski" in zelo spominjajo na tiste iz ChatGPTja, s čimer ni sicer nič narobe - nova tehnologija nam seveda lahko pomaga in je lahko koristna, je pa pomembno, da informacije s spleta preverjamo in predvsem, da za delo, ki ni naše, ne vzamemo zaslug. Verjamem, da PILovci cenijo tvojo pomoč, prepričana pa sem, da jih zelo zanima tudi tvoje osebno mnenje.
Želim ti super dan😊
zdi se mi res super, da pomagaš drugim PILovcem in PILovkam :)) Opazila sem, da so nekateri odgovori v slogu pisanja precej "robotski" in zelo spominjajo na tiste iz ChatGPTja, s čimer ni sicer nič narobe - nova tehnologija nam seveda lahko pomaga in je lahko koristna, je pa pomembno, da informacije s spleta preverjamo in predvsem, da za delo, ki ni naše, ne vzamemo zaslug. Verjamem, da PILovci cenijo tvojo pomoč, prepričana pa sem, da jih zelo zanima tudi tvoje osebno mnenje.
Želim ti super dan😊
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla,
ločitev je vedno zahtevna, tako za mladostnike kot tudi za starše, zato mi je žal, da se ti to dogaja. Vsekakor, kot so napisali že ostali, je pomembno da veš, da to ni tvoja krivda in da je tvoje življenje lahko še vedno lepo, tudi če sta starša ločena. Morda bo celo bolje - včasih je boljše, če zveze, ki niso dobro učinkovale prekinemo in sta potem lahko oba bolj zadovoljna.
Predlagam ti, da se o tem s kom pogovoriš, saj verjamem da te precej bremeni. To je lahko prijateljica, sorodnik, lahko zapisuješ svoje misli ali se obrneš na kakšno svetovalno linijo (npr. TOM telefon).
Želim ti lep dan:hugging:
ločitev je vedno zahtevna, tako za mladostnike kot tudi za starše, zato mi je žal, da se ti to dogaja. Vsekakor, kot so napisali že ostali, je pomembno da veš, da to ni tvoja krivda in da je tvoje življenje lahko še vedno lepo, tudi če sta starša ločena. Morda bo celo bolje - včasih je boljše, če zveze, ki niso dobro učinkovale prekinemo in sta potem lahko oba bolj zadovoljna.
Predlagam ti, da se o tem s kom pogovoriš, saj verjamem da te precej bremeni. To je lahko prijateljica, sorodnik, lahko zapisuješ svoje misli ali se obrneš na kakšno svetovalno linijo (npr. TOM telefon).
Želim ti lep dan:hugging:
1
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Žal mi je za to kar se ti dogaja. Predlagam ti, da če se bosta res ločila, da pišeš dnevnik ali pa se z nečem zelo zamotiš(lahko rišeš, poslušaš glasbo), dati bo lažje čez to. Lahko se obrneš tudi na kakšno odraslo osebo ali pa prijatelje, ki ti bojo v oporo.
Lepo se imej<3
Lepo se imej<3
0
Hvala
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Aktualne objave
Zadnji odgovori v Svetovalnici
Ali vas lahko nekaj vprašam revija pil





