Hodim po hodnikih in čeprav je odkar Lejla in Matej nista več skupaj minilo že 5 dni, se zdi kakor da gre Mateju vsak dan slabše. Depresivno sedi na klopci pred našim razredom. Poleg njega sedi Vid (ki me seveda takoj opazi, ko se vsedem na sosednjo klopco) oba le zamišljeno strmita v tla, nič ne rečeta. Matej ima čez glavo poveznjeno črno kapuco, roke pa si je skril v žepe puloverja. Smili se mi.

Končno! Prvi dve uri sta mimo, sedaj imamo malico. Takoj ko se druga ura konča, vse planejo k Matejevi mizi. Glasno se prepirajo katera bo njegova naslednja punca, Matej le zdolgočaseno strmi vanje, nič ne reče. Čez čas se Maja in Tatjana začneta tepsti po rokah, dreti druga na drugo in če ju Matej nebi ustavil bi se vse skupaj steple. Jezno jih je pogledal in jim zabrusil" Dej pizda, z nobeno od vas ne bom!" Vse so se v sekundi vrnile na svoje mesto, Matej pa je svojo glavo naslonil na mrzlo mizo in nadaljeval z spanjem. Vedela sem, da bom izgledala neumno, vendar sem morala to storiti. Stopila sem do njega in ga najprej opazovala, nisem vedela če zares spi. Njegova težka glava se je kar naenkrat dvignila. Takoj, ko me je zagledal, je zavil z očmi in zavzdihnil. Nato si je snel kapuco s glave, si popravil svoje razmršene lase in me naveličano vprašal:"Kaj a bi mi tudi ti kaj očitala?" Te njegove prečudovite oči so zrle vame!! Svoj glas je uporabil samo zato, da je govoril z mano. Tako je bil lep, mislim da sem spet zardela, zavzdihnila sem in odkimala. Namenila sem mu topel pogled, nato pa sem rela:" Če kaj rabiš, sem tu." Njegova reakcija mi ni pomenila ravno veliko. Resno je prikimal, si poveznil kapuco čez svoje prečudovite rjave lase in se nazaj naslonil na mizo.
Pouka je končno konec, samo še po čevlje moram v omarico in potem grem lahko domov. Ravno, ko najdem ključ od omarice, se vame z vso silo zaleti Matej: "Sori, Debevec (naš učitelj biologije) nas rabi vse v razredu." Začudeno sem ga pogledala in pomislila, le kaj je že spet narobe? Ko sem prišla v razred, je učitelj začel razlagati:" Za dobro pridobljeno oceno boste morali delati po skupinah. Kakor vam že dolgo časa obljubljam, boste v gozdu nabrali cvet rastline, ki nima klorofila in ne proizvaja fotosinteze. Učili smo se posebnosti posameznih rastlin, vaša naloga pa bo da boste svoje znanje obnovili in ga pokazali tudi v praksi." Vsi povrsti smo se le zmedeno pogledali in upali,da smo v skupinah z prijatelji. Jaz sem upala, da bom z Sašo, saj ji biologija gre od rok. Nikova roka se dvigne visoko v zrak, še preden bi mu lahko učitelj dal besedo, začne govoriti: "A skupine si zberemo sami?" Učitelj Debevec se zasmeji in reče: "Ne Nik, samo zate sem ustvaril skupine po dva. Ti si z Tejo." Kmalu za tem smo se začeli vsi povrsti dreti" S kom sem pa jaz? Ali sem lahko jaz s Klaro? S kom pa bo Matej?" Učitelj se je razjezil in bolj resno dejal:" Vse vam bom povedal, takole bo.... Matija in Klara bosta skupaj, pa Tereza in Marko, nato Teja in Nik, za njima Luka in Nejc, Dominik in Gaber, Domen in Zala, Špela in Maja, Tatjana in Eli, Saša ter Janez in za konec imamo še Mateja in Lano." Takoj, ko je to izrekel so me vse punce pogledale kakor, da bi skupine sestavljala jaz. Učitelj nas je kasneje opomnil še na to, da se bomo morali s partnerjem dogovoriti za uro po pouku skupaj se bomo morali odpraviti v najbližnji gozd in najti to rastlino. Ocenjen bo skupni izdelek, torej ena rastlina dve oceni. Dva človeka in ena ljubezen.....Srce mi je začelo divje razbijati, z Matejem sem, sedaj se bova lahko bolje spoznala. Morda pa postaneva prijatelja. Hkrati sem se bala in bila navdušena. Saša mi je iz druge klopi le pomežiknila in začeli smo zapuščati razred. Preden sem si uspela obuti čevlje je do mene prišel Matej :" Mi daš snap?" Zmrznila sem, fant ki mi je všeč me sprašuje za snap. Verjetno sem že desetič danes zardela in očitno je to opazil tudi Matej. Nervozno je dodal :" Zato, ker sva skupaj v skupini!" Postalo me je sram, dala sem mu ta neumen snap in končno odšla iz šole.